Pravzaprav je po tem češkem slikarju in grafiku slog nekaj časa nosil tudi ime - Muchov stil, saj je s svojimi plakati za predstave glavne gledališke zvezde tistega časa Sarah Bernhardt povzročil pravo senzacijo. Duh časa, imenovanega tudi art nouveau ali secesija, torej prehoda 19. v 20. stoletje, predstavljajo z delom slavnega umetnika v Galeriji-Muzeju Lendava.
Razstavljenih je 80 njegovih del, od risb, študij portretov in aktov do plakatov, grafik, ilustracij, oljnih slik in fotografij, s tem pa lahko delo v kraju Ivančice na Moravskem rojenega umetnika prvič občudujemo v Sloveniji.

Čeprav je Mucha najbolj znan prav po plakatih, je ustvarjal tudi portrete in pozneje monumentalna dela z zgodovinsko in mitsko tematiko. Mojster litografije in risbe je ustvaril tudi vrsto naslovnic knjig in revij, ilustracij, reklamnih sporočil in celo predlog za uporabne predmete.
Prav tako se je lotil scenografije in kostumov predstave, v katerih je nastopala Sarah Bernhardt, ena izmed muz findesièclovskega Pariza. V umetniškem središču so živele različne ideje, ujete v vedno novih manifestih, tam je buhtela bohemska dekadenca, odkrivanje podob florentinskega neoplatonizma, prerafaelitov in simbolistov.
Kdo so bile muze art nouveauja?
Vilinska eleganca in brezčasna lepota njegovih upodobljenk ustreza tudi današnjemu estetskemu očesu, čeprav je bil fin de siecle nekaj časa pozabljeno obdobje umetnostne zgodovine. Vloge nesmrtnih muz takratnih umetnikov so, kot piše ob razstavi Judita Krivec Dragan, v tistem času kljub dobremu poznavanju usodnih lepotic prerafaelitov in Botticellijevih figur prevzele resnične ženske, njihove sopotnice, ljubimke in prijateljice, ki so večinoma prihajale iz izobraženih krogov visoke družbe. A pri Muchu je mnogo teh lepotic tudi izraz njegovega spoštovanja češke ženske, saj je na znamenitih plakatih upodobil tudi tip slovanske lepotice.
Ljudski motivi in nardona zavest dvignjeni v umetnosti
Judita Krivec Dragan, umetnostna zgodovinarka in svetovalka na ministrstvu za kulturo, meni, da je razstava del Muche pomemben dogodek za Slovenijo, pomembna na nacionalni ravni, ne zgolj, ker gre za prvo neposredno srečanje z mojstrom, ki je v Parizu konec devetnajstega stoletja soustvarjal umetniški slog art nouveau, marveč tudi zaradi soočanja z lastno dediščino iz tistega obdobja, o kateri še danes nismo dovolj odkrito spregovorili.
Pri narodih, ki so se začeli v tistem obdobju vse bolj prebujati in kazati svoje tendence znotraj velike monarhije, je igrala secesija pomembno vlogo. V tesni povezavi s prizadevanji za vzpostavitev nacionalnih držav slovanskih narodov je bilo namreč tudi zavedanje lastne kulturne identitete in zgodovine, kar pa je z izrazitim ponosom poudarjala ravno likovna in druga umetnost. Umetniki so dvigovali motive iz zapuščine ljudske ustvarjalnosti v estetiko secesije, ki je tendence te nove umetnosti združevala na področju Avstro-Ogrske.
Slovanska epopeja
Tudi Much kljub bližini francoskih in belgijskih simbolistov ohranja vsaj daljne reminiscence na domovino, ki se navsezadnje kaže v seriji dvajsetih podob velikega formata Slovanska epopeja. Ta pripoveduje o zgodovini češkega naroda in Slovanov, o njej pa je sanjal že od mladih dni.
Prizadevanje lendavske Galerije-Muzeja je, kot pravi Krivec Draganova, pomembno na nacionalni ravni, saj bi se te razstave veselili v vsaki ljubljanski galeriji. Postavitev pa potrjuje tudi poseben pomen zasebnih zbirk, s katerimi se Slovenci še zmeraj previdno soočamo, v tujini pa so zelo pomembne. Po besedah umetnostne zgodovinarke bo prav ta razstava morda tudi spodbuda, da se tudi v Sloveniji spomnimo umetnikov iz tistega časa.