Oglas
O delu in dognanjih slovenskega pionirja astrofizike se je mogoče podučiti v stavbi Ellipse, v kateri so odprli razstavo Orbitalna slavja 115.2. Projekt, katerega ustvarjalca sta tudi vizualna umetnica Dunja Zupančič in oblikovalec breztežnostnih okolij Miha Turšič, je obenem posvečena tudi gledališki predstavi Noordung 1995-2045.
Duh, ki poraja napredekPostavitev je del programa Galerije LJU Cosinus BRX, katere glavni pokrovitelj je Ministrstvo za zunanje zadeve RS, gosti pa jo Oddelek za ekonomijo, znanost in inovacije flamske vlade. Vloga tega vladnega oddelka je spodbujanje inovativnosti flamske pokrajine in pripravljanje znanosti in gospodarstva tega območja belgijske države na izzive prihodnosti. To pa je izraz duha, ki je v življenju vodil tudi enemu od začetnikov astronavtike Hermanu Potočniku Noordungu. Ravno zato je omenjeni oddelek ravno projekt, posvečen Noordungu, izbral za inavguracijo svoje nove serije javnih dogodkov, ki bodo promovirali inovativne in inspirativne projekte, v katerih se prepletajo znanost in umetnost ter umetnost in tehnologije.
Razstavo s polnim naslovom Orbitalna slavja 115.2/Herman Potočnik Noordung 1892: :1929: :2007 bi lahko imeli za rekapitulacijo simbolnega pomena letnic 1892, 1929 in 2007 za razvoj slovenske astronavtike in astrofizike. To so namreč letnice Noordungovega rojstva in njegove smrti in ter letnice, ko Dragan Živadinov neutrudno nadaljuje svoje poslanstvo predstavljanja Noordunga svetu.
Pogumni in bistri vizionar
Če bi morali Hermana Potočnika Noordunga opisati v samo treh besedah, verjetno ne bi veliko zgrešili, če bi zapisali, da je bil pogumen in bister vizionar. Leta 1927 je bilo namreč treba kar nekaj poguma, če si želel javnosti predstaviti teorijo o možnosti poleta v vesolje in celo prebivanja v vesolju. Tašna teorija se je namreč tedaj zdela znanstvena fantastika. Še toliko bolj, če jo je napisal nekdo, ki ni biljuveljavljen in slovit fizik ali inženir.
Knjiga Problem vožnje po vesolju je hitro vzbudila zanimanje in študirali so jo številni, ki so pozneje dosegli ključne preboje v razvoju raketne tehnologije. Tega pomena Noordungove študije se danes zavedamo bolj kot kdaj prej, in to velja tudi za tujino. Zato je tudi Roger Launius, glavni kustos oddelka za vesolje v Narodnem muzeju letalstva in aeronavtike/Smithsonian v Washingtonu dejal: "Vse predolgo se je njegove zamisli pripisovalo drugim. Štejem si v čast, da mi je leta 1995 takrat še kot glavnemu zgodovinarju Nase končno uspelo urediti prevod celotne knjige v angleški jezik. Bil je že skrajni čas."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje