V muzeju so iz svoje bogate fototeke izbrali nekaj najlepših ali pa dokumentarno izpovednih fotografij poljubljanja. Razstavo fotografij bodo pod naslovom Pustolovščina poljubov odprli danes ob 18.00 v Galeriji S na Ljubljanskem gradu, kjer bo na ogled do 31. maja.
V bolj intimno sfero preteklega stoletja se ozirajo, da bi rekonstruirali razumevanje in odnose do poljuba v zadnjem stoletju, v času velikih zgodovinskih dogodkov, pa tudi daleč na obrobju velikih zgodb 20. stoletja. Če je bilo v prvi polovici 20. stoletja poljubljanje nekaj, kar se je počelo doma, v intimi, in ni bilo "bogvekaj okusno", da bi kaj takega počeli kar na ulici, pa se je v drugi polovici stoletja ta podoba bistveno spremenila. Kot je ob razstavi zapisala njena avtorica in kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Irena Uršič, je prva majhna zbirka fotografij neznanega avtorja, ki je posebej posvečena zapisu intimnejših reči, nastala med italijansko okupacijo v drugi svetovni vojni. V tej se je ohranila tudi fotografija s prvotnim imenom Ljubimkanje Italijanov s Slovenkami.
Zaupneje
Čeprav je težko preseči izpovednost fotografije, pa je lahko zgovoren tudi način dokumentiranja posnetkov in pripis pod podobami. Kmalu po drugi svetovni vojni je, denimo, nastala fotografija razpoložene trojice v slovenskih narodnih nošah, v kateri se fant prešerno namenja poljubiti eno od deklet v objemu, fotografija pa je dokumentirana z jedrnatim komentarjem »bolj zaupno«.

Poljub prodre v javno življenje
Razstavljena je fotografija poročnega para v Trstu iz okoli leta 1950, na kateri se mladoporočenca med svati in pred objektivom fotoreporterja sproščeno predajata strasti poročnega poljuba, podoba pa zaznamuje simboličen prelom v intenzivnosti fotografskega dokumentiranja poljubov in revolucionarnost novega časa. V drugi polovici 20. stoletja je poljub postal vse bolj priljubljen in univerzalen vedenjski vzorec, ki je iz zasebnega popolnoma prodrl v javno življenje.
Razstavljene fotografije se ne ustavijo le pri poljubih ljudi, ampak tudi med ljudmi in živalmi, med ljudmi in predmeti. Bolj kot poljube namreč postavitev v središče postavlja naklonjenost, ljubezen, srečo in zmage. A poljubi so bili lahko tudi le znak zapovedanega protokola svojega časa. Razstava ponuja možnost veselega potovanja v zgodovino poljubljanja, obenem pa bi rada spodbudila temeljne vrednote, ki jih povezujemo z ljubeznijo, prijateljstvom in spoštovanjem.

Razstavljene poljube so v svoj objektiv ujeli Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Božo Štajer, France Cerar, Tone Stojko, Janez Bogataj, Marjan Pfeifer, Janez Pukšič, Miško Kranjec, Leon Jere, Vlastja Simončič in Rudi Vavpotič.