Z razstavo, ki bo na ogled do 14. maja, v prestolnici začenjajo Fabianijevo leto 2015, s katerim bodo počastili 150. obletnico rojstva tega pomembnega arhitekta.

Na Jakopičevem sprehajališču je razstavljenih 116 posnetkov. Razstava predstavlja bogato secesijsko zapuščino v Ljubljani ter hkrati opozarja na širši pomen secesije kot mednarodnega umetniškega gibanja in skupnega kulturnega dejavnika v tedanji Evropi.

Velika osebnost evropske arhitekture
Tema razstave pa se navezuje tudi na dediščino Maksa Fabianija. Fabiani je bil v letih 1903-1904 član Dunajske secesije. Prispeval je k uveljavitvi načel moderne arhitekture z delovanjem v krogu dunajskih umetnikov in s svojimi znamenitimi stavbami v secesijskem slogu na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu med letoma 1899 in 1909. Njegova bogata zapuščina ga uvršča med najpomembnejše arhitekte srednje Evrope na prehodu iz 19. v 20. stoletje, so ob razstavi sporočili iz zavoda Turizem Ljubljana.

Fabiani (1865-1962) se je rodil v Kobdilju na Krasu. Leta 1888 je končal študij arhitekture na Dunaju. Bil je asistent na visoki šoli v Gradcu, na Dunaju je delal v ateljeju arhitekta Otta Wagnerja. Bil je svetovalec nadvojvode Franca Ferdinanda in profesor na Dunaju. Od leta 1919 je živel v Gorici.

Bil je pomemben urbanist in arhitekt. Po potresu 1895 je izdelal obnovitveni načrt Ljubljane s krožno cesto in projekt ureditve Bežigrada. Med njegovimi pomembnejšimi arhitekturnimi projekti so palača Artaria na Dunaju, Narodni dom in hiša Bartoli v Trstu, Krisperjeva hiša v Ljubljani, Trgovski dom v Gorici, dekliški licej - Mladika v Ljubljani in Jakopičev paviljon, ki pa so ga na začetku 60. let preteklega stoletja zaradi gradnje železniške proge porušili.

Oglejte si nekaj utrinkov z odprtja razstave Secesijska Ljubljana in Maks Fabiani.