"Kljub širini nabora kandidiranih del in raznovrstnosti tematik pa ni nobeno delo tako izjemno, sporočilno ali vzorčno oziroma ne prispeva tako zelo k slovenski ter svetovni kulturi načrtovanja in oblikovanja prostora, da bi mu za obdobje preteklih dveh let lahko podelili nagrado Maksa Fabianija," so zapisali v obrazložitvi. Žirija želi, da bo takšna možnost zopet čez dve leti.
Podelili pa so tri Fabianijeva priznanja, in sicer delom, ki na različne načine predstavljajo aktualne naloge oz. vidike v urejanju prostora. Žirija, ki jo je vodil Andrej Pogačnik, kot člana pa sta v njej sodelovala Lučka Ažman Momirski in Boštjan Cotič, je bila z odzivom prijaviteljev zadovoljna, saj je za obdobje zadnjih dveh let kandidiralo osem del.
Eno priznanje so podelili s področja ekologije, energetike in ohranjanja dediščine, drugo s področja komuniciranja z javnostjo na konkretnem primeru občinskega prostorskega načrta, tretje pa je vzoren primer študije, projekta in realizacije kolesarske poti po enem najlepših delov naše države. Nagrajena dela so iz zelo različnih pokrajin Slovenije, iz Bele krajine, s Krasa in iz Gorenjske, velikih mest tokrat ni, so še zapisali v obrazložitev.
Nagradili so Občinski prostorski načrt Sežana – priložnost Krasa; s podnaslovom Moja občina – moja vas avtorjev L. Kobetič, M. Jug, N. Britovšek, D. Toscano, A. Podjed, J. Puškar, vsi Locus, d. o. o., naročnik Občina Sežana. Priznanje prejme še projekt Kolesarski, krajinski in simbolni vidiki kolesarske poti v Bohinju avtorja A. S. Ostana in soavtorjev N. Pavlin, S. Malenšek in T. Dobravc, sodelavk L. Prezelj, S. Simič in U. Špeh ter grafičnega oblikovalca Ž. Okorn (Atelje Ostan Pavlin, d. o. o.)
Revitalizacija starih mlinov
Ker ima inovativna ideja o revitalizaciji starih mlinov hkrati z njihovim energetskim izkoristkom pomembno sporočilo o slovenski kulturni krajini in je hkrati aktualna za evropsko prostorsko načrtovanje, ga žirija kandidira kot slovenskega nominiranca za evropsko nagrado ECTP. Gre za projekt izdelovalcev izdelovalcev U. Šolca kot vodje projekta, D. Kure Kastelc (kot odgovorne projektantke ter sodelavcev Z. Fras, T. Kočevar, M. Kure, L. Suhadolnik, R. Roznam, A. Durgutović in M. Marn (naročnik Občina Črnomelj, sofinanciral Evropski kmetijski sklad).

Zamisel o revitalizaciji Izole
Prvič so podelili tudi študentsko nagrado Maksa Fabianija. Delo z naslovom Prožen obalni rob - Izola vzhod na inovativen in neobremenjen način predstavi več mogočih oblik revitalizacije ter sanacije dela slovenske obale od Izole do Rude, vključno z avtokampom in območjem Valižanskega zaliva. Izdelki več skupin študentov, ki so nastali na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter drugih sodelujočih visokošolskih ustanovah in projektnih birojih, so prepričljivo predstavljeni s kombinacijo kartogramov, prerezov in fotomontaž ter poudarjajo pešpoti in kolesarske povezave ob obali, nov kulturni ter turistični razvoj v opuščeni ladjedelnici Izola, izkoriščanje termalnih vrelcev itd. Komisija je ocenila inovativnost pristopa, ki upošteva načela trajnostnega, humanega, postindustrijskega razvoja, in pohvalila prizadevnost študentov, da se vključijo v izbor za odličja Maksa Fabianija.