V središču Michelangelovega ogromnega dela je ena najbolj znanih podob zahodne umetnosti; upodobitev Boga, ki sega proti Adamu. Foto: EPA
V središču Michelangelovega ogromnega dela je ena najbolj znanih podob zahodne umetnosti; upodobitev Boga, ki sega proti Adamu. Foto: EPA
Erich Lessing
Fotograf Erich Lessing (1923) se od 60. letih minulega stoletja največ posveča barvnim umetnostnim in muzejskim fotografijam velikega formata. Foto: AP

Vatikan letno obišče od pet do šest milijonov ljudi in od tega se štirje milijoni odpravijo občudovat edinstvene freske, ki jih je Michelangelo ustvarjal med letoma 1508 in 1512.

Njihova "pomanjkljivost" pa je, da so na 20 metrih višine, kar seveda onemogoča občudovanje njihovih mnogoterih podrobnosti s prostim očesom, če kot navaden obiskovalec stojimo na tleh. Natančnejšo poglobitev ob tem onemogoča tudi nekoliko pritajena svetloba v kapeli in množice drugih obiskovalcev, zaradi česar se tudi ni mogoče prav dolgo nepremično zadrževati na enem samem mestu.

"Niso prepoznali starca"
Michelangelo Buonarroti se je poslikave na stropu Sikstinske kapele lotil po pooblastilu papeža Juliusa II. Strop s freskami so razkrili 1. novembra 1512. "Po štirih mučnih letih in več kot 400 figurah sem se počutil tako star in izčrpan kot Jeremija. Imel sem le 37 let, a tudi prijatelji niso prepoznali starca, v katerega sem se spremenil," je dejal Michelangelo.


S posnetki fresk iz oči v oči

Na Dunaju so se tako odločili pripraviti razstavo fotografij restavriranih fresk, ki jih je posnel Erich Lessing, leta 1923 na Dunaju rojeni fotograf. Umetnik spada med svetovno najbolj znane in tudi priznane fotografe. Od leta 1951je član mednarodne fotografske agencije Magnum Photos, ki je v lasti svojih članov, in ima uredništva v New Yorku, Parizu, Londonu in Tokiu.

Lessing je znan po dokumentiranju številnih politično in družbeno pomembnih dogodkov, v 60. letih preteklega stoletja pa se vse bolj posveča barvnim umetnostnim in muzejskim fotografijam velikega formata. V vseh teh letih je posnel na tisoče umetnin v muzejih in pomembnih zgodovinskih krajev.

Votivna cerkev, mozaik dunajske neogotike
Ta dunajska cerkev ima precej nenavadno zgodovino. Zgrajena je bila kot zahvala Bogu, da je cesar Franc Jožef na kraju, kjer cerkev danes stoji, preživel atentat madžarskega nacionalista Jánosa Libényija z nožem. Čeprav je bil cesar ranjen, je napad 18. februarja 1853 preživel.

Razstava, ki so jo odprli v tem tednu, bo v dunajski Votivni cerkvi na ogled do 14. decembra.