"Po našem mnenju je najzanimivejša zadeva, ki so jo pokazale [nedavne] študije, da Sikstinska kapela ne bo potrebovala ponovne obnove," je dejala Vittoria Cimino, vodja konservatorjev v Vatikanskih muzejih.

To je povedala v četrtek ob predstavitvi rezultatov tehničnih raziskav, ki so jih predstavili leto dni po vgradnji novih osvetljevalnih in prezračevalnih sistemov.

Tudi "nenadzorovano" znojenje je škodilo freskam
Prah, ki v kapelo prodira od zunaj, znoj obiskovalcev in ogljikov dioksid so predstavljali veliko tveganje za te vatikanske mojstrovine, stare več kot 500 let.

Freske, številne izmed njih Michelangelove, vključujejo nekatere izmed najbolj znanih prizorov v umetnostni zgodovini - na primer tudi roko Boga, ki se usmerja k Adamovi, da mu "preda" življenje.

Veliko povečanje števila obiskovalcev
Po obnovi, ki je trajala 14 let in se je končala leta 1994, se je število obiskovalcev vrtelo okoli milijona in pol na leto. Vendar ko se je številka povzpela na približno šest milijonov obiskovalcev letno, so strokovnjaki začeli iskali nove tehnike za zaščito občutljivih fresk. Novi sistem za filtriranje in uravnavanje temperature premika zrak zelo počasi, s čimer je poskrbljeno, da se freske ne poškodujejo.

Prepolovljena količina ogljikovega dioksida
Kamere nadzorujejo število obiskovalcev v kapeli, približno 70 monitorjev pa nadzoruje stanje zunaj nje in tako določa optimalen pretok zraka, filtriranje prahu in zniževanje vlažnosti. "Stanje je pod nadzorom, dokler nam bo uspevalo ohranjati nadzor nad ravnijo ogljikovega dioksida, ki je bila daleč previsoka in smo jo več kot prepolovili," je povedala Ciminova.

Med freskami, ki jih je 15. oktobra leta 1512 inavguriral papež Julij II., je tudi znana Poslednja sodba, ki je na steni za oltarjem in jo je Michelangelo naslikal z vmesnimi prekinitvami med letoma 1535 in 1541.