Stropni prizor s stvarjenjem Adama sodi verjetno med najbolj prepoznavne slikarije v zgodovini umetnosti. Visokorenesančni uomo universale Michelangelo je strop poslikal med letoma 1508 in 1512. Foto: EPA
Stropni prizor s stvarjenjem Adama sodi verjetno med najbolj prepoznavne slikarije v zgodovini umetnosti. Visokorenesančni uomo universale Michelangelo je strop poslikal med letoma 1508 in 1512. Foto: EPA
sikstinska kapela
Poslikava kapele se za oltarjem sklene z monumentalno Poslednjo sodbo vzpenjajočih se izbranih in padajočih zavrženih aktov. Foto: EPA

Ta bo zamenjal sistem, ki so ga namestili v zgodnjih devetdesetih letih, ko si takšnega obiska še niso predstavljali. Kot so sporočili iz Vatikanskih muzejev, bodo dela predvidoma končana do septembra, opravlja pa jih ameriško podjetje Carrier. Najsodobnejša tehnologija omogoča minimalno kroženje zraka in zvoka okoli fresk, obenem pa naj bi bil sistem tudi obiskovalcem tako rekoč neopazen, sporočilo Vatikanskih muzejev povzema The Guardian. Posodobljen sistem naj bi bil v primerjavi z zdajšnjim dvakrat učinkovitejši.
Zamenjava prezračevanja, s katero bi bil omogočen optimalen nadzor prezračevalnih pogojev, je bila za obstoj ene najbolj znanih stenskih poslikav in posledično najbolj priljubljene turistične točke v Vatikanu nujno potrebna, pojasnjujejo v muzejih. Trume turistov jo vsako leto obiskujejo, da bi si ogledali mogočne figure Michelangela na stropnih starozaveznih prizorih ter množični prizor izbranih in zavrženih na stenskem prizoru Poslednje sodbe. Sikstinsko kapelo je mogoče obiskati tako rekoč vsak dan, njena vrata zaprejo le ob konklavu, ko imajo dostop vanjo le kardinali, ki volijo novega papeža.
Velik obisk zahteva strogo nadzorovano ozračje
Ob tako številčnem obisku bi po besedah direktorja Vatikanskih muzejev Antonia Paoluccija kapela lahko postala "žrtev lastnega uspeha". "S takšno količino ljudi pride v prostor zmes zunanjega prahu, telesne vlage in ogljikovega dioksida, ki na koncu konča na površini poslikav in ima lahko negativni vpliv na njihovo ohranjenost," je zapisal za vatikanski časnik L'Osservatore Romano. Temu se želijo izogniti prav s posodobljenim sistemom, ki so ga ob natančnem preverjanju ozračja razvijali tri leta. O stroških zamenjave prezračevalnega sistema v Vatikanu za zdaj ne govorijo, vse podrobnosti pa bodo predstavili oktobra.