Franc Jelovšek (1700-1764) velja za najpomembnejšega slovenskega freskanta, k izjemnosti fresk iz dvorca Zalog veliko prispeva njihova profana ikonografija, saj vse preostale poznane Jelovškove freske krasijo sakralne objekte.

Prav tako leta 1725 je poslikal antependije (poslikane ali izrezljane plošče na sprednji strani oltarne mize) s podobami svetnikov v trzinski cerkvi. Druge njegove poznane freske najdemo denimo še v kapeli Codellijeve graščine v Ljubljani, šentpetrski cerkvi v Ljubljani, cerkvi na Skaručni ali cerkvi na Sladki Gori.

Burna pot fresk od nastanka do danes
Dvorec Zalog pri Moravčah je bil med drugo svetovno vojno požgan in pozneje skoraj popolnoma porušen. Freske so bile po besedah kustosinje razstave v Mestnem muzeju Ljubljana Ane Iskra od požiga do snetja kar nekaj mesecev prepuščene na milost in nemilost vremenskim vplivom, saj jih ni več ščitila streha. Poleg tega so bile umazane od saj, na njih so se pojavile razpoke, določeni deli poslikanega ometa so tudi odpadli.

Že začetno čiščenje pa je omogočilo ponovno dobro vidnost podpisa in slikar je kar sam olajšal delo raziskovalcem, saj se je ne le podpisal na svoje delo (kot Illouscheg), temveč ga je tudi datiral. Leta 1946 snete freske so bile montirane na nosilec, sestavljen iz kovinske mreže, vpete v lesen okvir in zalite z mešanico mavca in slame.

Nosilci so v dobrem stanju, zato so se odločili, da jih za razstavo ne bodo zamenjali. Po besedah restavratork Jelke Kuret in Saše Snoj z Restavratorskega centra nosilci pričajo "o iznajdljivosti takratnih restavratorjev, ki so z zelo omejenimi sredstvi in izbiro materialov iznašli rešitev, ki služi svojemu namenu še danes".

Zgled v italijanski in severnjaški umetnosti
Na stenah dvorca Zalog so bil med drugim naslikani moški s sokolom, lovec, ki kaže na svoj ulov, kartuša (okviru podoben arhitekturni okras) s pastoralnim prizorom, dama s sokolom, pokrajina z reko in arhitekturo ter medaljon s Pozejdonom. Med poznavalci njegovega dela je po besedah Ane Iskra prevladal konsenz, da se je umetnik zgledoval tako po italijanski kakor tudi severnjaški umetnosti. Zagotovo je pri svojem delu uporabljal grafične predloge, je še povedala kustosinja.

Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana bo predstavila baročno prenovo dvorca in tako zajela tudi nekaj fragmentov arhitekturnega okrasa dvorca. Nekaj jih danes hranijo prav v tem muzeju, kjer so jih v letih 1961 in 1962 odkupili od lastnika posestva Zalog, nekaj pa v dvorcu Strmol pri Cerkljah na Gorenjskem. Kot je še pojasnila Ana Iskra, so namreč lastniki dvorca Zalog v 30. letih preteklega stoletja industrialcu Radu Hribarju za opremo prenovljenega gradu Strmol prodali kipa atlantov Angela Puttija, kamnite košarice s sadjem, po vsej verjetnosti pa tudi kipe iz niš na stopnišču.

Sodelovanje trojice porodilo mojstrovino
Tako Jelovškove freske kot omenjeni arhitekturni okras dvorca pri Moravčah so rezultat baročne prenove, za katero je poskrbel Orfej grof Strassoldo. Dvorec je kupil leta 1695 kot podeželsko rezidenco, nato je leta 1709 v Ljubljani kupil še palačo na Novem trgu 6 in dal obe zgradbi obnoviti.

Arhitekt prezidave je bil Carlo Martinuzzi, kiparska dela pa je opravila kamnoseška delavnica Luke Misleja, v kateri je od leta 1712 dalje sodeloval prej omenjeni padovanski kipar Angelo Putti. Ista imena so povezana z dvorcem Zalog, kjer je prenova potekala sočasno in kjer je trojica Martinuzzi-Putti-Jelovšek ustvarila eno lepših profanih baročnih celostnih umetnin na Slovenskem.

Kastelologu Igorju Sapaču je s pomočjo novih raziskav za razstavo in spremni katalog uspelo rekonstruirati arhitekturno podobo dvorca Zalog pri Moravčah. Vendar kot je poudarila kustosinja razstave Ana Iskra, Jelovškov opus še čaka na monografsko obdelavo.

Razstava fresk, ki bodo ob tej priložnosti prvič na ogled današnje javnosti, bo pod naslovom Tukaj, daleč od skrbi/Iz pogorišča dvorca Zalog pri Moravčah rešene umetnine v Mestnem muzeju Ljubljana od 13. junija do 24. septembra.