Obiskovalci pred inštalacijo Eksperimentalna rekonstrukcija bronastega kipa iz Riaceja. (Originalna kipa iz Riaceja, ki imata stalno mesto v Narodnem muzeju Velike Grčije v Reggiu, namreč spadata med najdragocenejše arheološke artefakte na italijanskih tleh. Potem ko se je za dve tisočletji za njima izgubila vsaka sled, je bilo njuno odkritje in reševanje iz vode za celo Kalabrijo ogromen dogodek; še danes sta v tej južni pokrajini visoko cenjeni
Obiskovalci pred inštalacijo Eksperimentalna rekonstrukcija bronastega kipa iz Riaceja. (Originalna kipa iz Riaceja, ki imata stalno mesto v Narodnem muzeju Velike Grčije v Reggiu, namreč spadata med najdragocenejše arheološke artefakte na italijanskih tleh. Potem ko se je za dve tisočletji za njima izgubila vsaka sled, je bilo njuno odkritje in reševanje iz vode za celo Kalabrijo ogromen dogodek; še danes sta v tej južni pokrajini visoko cenjeni "relikviji".) Foto: Reuters
Prostor na 19 tisoč kvadratnih metrih je zrasel na tleh odslužene destilerije, ki jo je za novi namen preobrazil in razširil nizozemski arhitekt Rem Koolhaas. Foto: Reuters

Italijanski modni velikan na obrobju Milana 9. maja odpira vrata štaba svoje fundacije. Prostor na 19 tisoč kvadratnih metrih je zrasel na tleh odslužene destilerije, ki jo je za novi namen preobrazil in razširil nizozemski arhitekt Rem Koolhaas.

Program ob odprtju prinaša razstavo, posvečeno klasičnemu kiparstvu, kot slavnostni gost pa se bo v Milanu ustavil tudi režiser Roman Polanski, ki bo uvedel projekcijo novega dokumentarca in retrospektivo filmov režiserjev, ki so imeli nanj največji vpliv.

Koolhass je že obstoječi zgradbi dodal tri nove stavbe: razstavni paviljon, stolp in kinodvorano. Novi kompleks pripravlja kombiniran program razstav, filmskih večerov, filozofskih debat in drugih prireditev. In potem je tu še pika na i: bar, ki ga je oblikoval režiser Wes Anderson, znan po minuciozno izdelanih scenografijah svojih filmov; njegov prostor so navdahnile zgodovinske kavarne Milana.

Podhranjena sodobna umetnost
"V Milanu ni niti muzeja sodobne umetnosti, pa tudi občina si ne prizadeva posebej podpirati tovrstnega ustvarjanja," je potožila Astrid Welter, vodja projektov v novi Fundaciji. "Zato se nam je zdelo nujno potrebno ponuditi svojo pomoč."

Ta očitek seveda ne drži za vso Italijo: Benetke vsako drugo leto gostijo umetniški bienale, natrpan z relevantno sodobno umetnostjo z vsega sveta. Kljub temu pa za italijanske kulturne institucije praviloma velja, da sodobne umetnosti ne spuščajo preveč radi čez prag svojih muzejev in galerij. Na državni ravni so prvi narodni muzej - MAXXI v Rimu - dobili šele leta 2010. Vrzel tako hitijo zapolnjevat podjetja in premožni posamezniki. Prada je svojo umetniško fundacijo zasnovala že daljnega leta 1993, od takrat po Italiji sponzorirajo razstave in kulturne prireditve.

Pirelli ne financira le koledarja
Od leta 2004 dalje denimo Pirelli, peti največji proizvajalec gum na svetu, tako na robu Milana že od leta 2004 vodi razstavni prostor na 15 tisoč kvadratnih metrih: Hangar Biocca je preurejena tovarna, kjer so nekoč sestavljali dele za lokomotive. Prostor ima denimo za letošnje leto na razpolago proračun v vrednosti treh milijonov evrov in pol, v preteklosti pa so tudi že gostili umetnike, kot sta Marina Abramović in Christian Boltanski.

A če Hangar Bicocca ne premore stalne zbirke lastnih umetnin, pa imata ustanovitelja Fundacije Prada, Miuccia Prada in Fabrizio Bertelli, v lasti precejšnje število del povojne evropske in ameriške umetnosti, ki jih bodo kuratorji lahko uporabili pri postavljanju svojih razstav.