Sorodna novica Ko ustvarjalke pogosto niso mogle biti zgolj to, pač pa tudi podjetne ali tudi podrejene ženske

S pozivom k sodelovanju vabijo "tako poznavalce, skrbnike in lastnike fotografskega gradiva, zbirk in zapuščin, ki bi jih zanimalo svoja dognanja predstaviti na strokovnem posvetu v Galeriji Jakopič." Posvet se bo odvil 30. januarja med 17. in 20. uro. K sodelovanju vabijo "tudi posameznice in posameznike, ki imajo kakršne koli informacije o delu določene fotografinje med letoma 1850 in 1950 in bi jih radi delili z njimi," so še sporočili iz galerije.

Želja po vzpostavitvi baze o fotografinjah tega obdobja
Zainteresirani naj do 20. januarja na galerija.jakopic@mgml.si pošljejo bodisi kratek povzetek vsebine prispevka, ki bi ga predstavili na posvetu, ali sporočijo kakršno koli zanimivo informacijo o delu določene fotografinje oziroma o gradivu, ki ga nemara imajo v lasti.

Prvi del posveta bo namenjen strokovnim, 15-minutnim predstavitvam, tem pa bo sledila razprava. Drugi del bo namenjen posameznikom, ki želijo predstaviti gradivo, ki ga nemara hranijo doma kot družinske albume ali zapuščine, ali pa želijo opozoriti na podatke o fotografinjah iz omenjenega obdobja.

V Galeriji Jakopič želijo na ta način ustvariti bazo o fotografinjah tistih let, na podlagi katere bo v prihodnosti mogoče nadaljevati sistematično raziskovalno delo. Načrtujejo, da bi po dogodku oblikovali manjši zbornik v elektronski obliki, v katerem bi bili objavljeni predstavljeni prispevki in zbrane informacije.

Razstava, ki je na ogled od novembra lani, je pravzaprav šele prvi poskus sistematičnejše in širše, vseslovenske predstavitve fotografinj iz omenjenega obdobja, zato ob njej v galeriji prepoznavajo dobro priložnost za nadaljnji razmislek, raziskovanje in zbiranje gradiva.

Slabo raziskano delo slovenskih fotografinj
Kot so še sporočili iz Galerije Jakopič, je razstava potrdila, da je delovanje žensk na področju fotografije slabo raziskano, iskanje gradiva v muzejskih in zasebnih zbirkah pa dokaj težavno. Med drugim zato, ker so fotografije največkrat pojmovane kot dokument časa, kulture, prostora in družbenih pojavov, slabo pa so poznani tisti oziroma tiste, ki so jih posneli.

Že med obiskovalci razstave je bilo nekaj takšnih, ki so se med ogledom razstave določenih ateljejev ali pa celo fotografinj spominjali in z galerijskim osebjem delili svoje zgodbe. Ravno tovrstna pričevanja so jim v veliko pomoč pri raziskavi področja in ustvarjanju širše slike o delu fotografinj tudi v prihodnje, zato želijo s pozivom nagovoriti čim širšo javnost, so pojasnili v galeriji.

V poslu ateljejskega fotografiranja
Pri obravnavi fotografinj iz omenjenega obdobja je treba upoštevati dejstvo, da fotografija tedaj še ni bila pojmovana kot umetnost. Fotografinje, ki so bile dejavne predvsem v Ljubljani, Mariboru in Celju, so se posvečale predvsem poslu ateljejskega fotografiranja bolj ali manj znanih posameznikov, družin in skupin ljudi. Ob tem so se morale spopasti tudi z velikimi izzivi konkurence in samopromocije.