Nosilka projekta je Mestna galerija Ljubljana v partnerstvu z raziskovalci Vítom Havránkom, Zoranom Erićem, Vladimirjem Vidmarjem, Raluco Voineo med trajanjem projekta in kratkotrajnejšem sodelovanju z drugimi raziskovalci in kustosi (Sandra Bradvić, Barbara Dudás, Lucia Gregorová Stach), institucijami in organizacijami iz jugovzhodne in srednje Evrope (tudi reški Muzej moderne i suvremene umjetnosti in beograjski Muzej savremene umetnosti). Foto: Mestna galerija Ljubljana
Nosilka projekta je Mestna galerija Ljubljana v partnerstvu z raziskovalci Vítom Havránkom, Zoranom Erićem, Vladimirjem Vidmarjem, Raluco Voineo med trajanjem projekta in kratkotrajnejšem sodelovanju z drugimi raziskovalci in kustosi (Sandra Bradvić, Barbara Dudás, Lucia Gregorová Stach), institucijami in organizacijami iz jugovzhodne in srednje Evrope (tudi reški Muzej moderne i suvremene umjetnosti in beograjski Muzej savremene umetnosti). Foto: Mestna galerija Ljubljana

V svojem projektu skušata analizirati obstoječe teoretične in kritične umetnostne prakse, ki se jih lotevajo srednje- in vzhodnoevropski ustvarjalci z osredotočanjem na kritiko aktualnih modelov institucij in njihovih programov ter na delovne pogoje v umetniški produkciji.

Akterji in umetnostne institucije
Gre za izpostavljanje spreminjajočih se razmerij med vlogami, ki jih pri produkciji, prezentaciji in zbiranju sodobne umetnosti v obdobju družbenopolitične in gospodarske tranzicije igrajo na eni strani umetnost in umetniki ter na drugi strani muzeji, galerije in druge javne in zasebne umetnostne institucije. Projekt prinaša dve razstavi, dvodnevno konferenco in katalog ter zbornik.

Gregoričeva in Milevska sta se v raziskavah spraševali, kako so institucije vplivale druga na drugo in se vzajemno spreminjale med interakcijo ali sodelovanjem v času spremembe političnega sistema in prehoda s centraliziranega na tržno gospodarstvo. Nadalje pa še, kako so na tovrstne spremembe vplivali oziroma kako so lahko vplivali umetniki.

O alternativnih modelih
Razstava spodbuja tudi razmislek o potrebi po novih modelih institucij in njihovih strategij ter vlog. V Mestno galerijo Ljubljana prinaša dela, ki so nastala na prehodu iz poznih sedemdesetih v osemdeseta leta preteklega stoletja, kot protiutež tem pa so postavljena dela iz devetdesetih let preteklega stoletja in prvega desetletja novega tisočletja.

"Med njimi so projekti, ki so veljali za ključne in specifične za "institucionalne razprave" v socialističnem kontekstu, še preden se je v ameriški in zahodnoevropski umetnosti pojavila institucionalna kritika, ali pogosto brez ozira nanjo. Družbenopolitične in gospodarske okoliščine - in s tem zgodovinski pogoji - so v socialističnem (in postsocialističnem) kontekstu ustvarili bistveno drugačen vzorec razmerij med institucijami, umetniki, kustosi itd.," sta zapisali avtorici projekta.

V projekt so s svojimi deli vključeni naslednji ustvarjalci: Azra Akšamija, Luchezar Boyadjiev, Yane Calovski & Hristina Ivanoska, Nemanja Cvijanović, Vlasta Delimar, Goran Đorđević, Stano Filko, Andreas Fogarasi, Liljana Gjuzelova & Sašo Stanojkoviќ, Jusuf Hadžifejzović, Flaka Haliti, Albert Heta, IRWIN, Sanja Iveković, Dalibor Martinis, Ivan Moudov, Ilona Németh, Vesna Pavlović, Dan Perjovschi, Lia Perjovschi, Tadej Pogačar, Slaven Tolj in Goran Trbuljak. V začasni študijski sobi pa so prisotni še Dragoljub Raša Todosijević, Jugoslovenska dokumeta, Podroom, ArtLeaks, L. Logar, Támas St. Auby, Miklosz Erdely & Indigo Group in Artpool.

Alenka Gregorič je umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in KC Tobačna 001 (MGML), Suzana Milevska pa je v Makedoniji živeča neodvisna kustosinja in umetnostna teoretičarka.

Razstava v Mestni galeriji Ljubljana bo na ogled do 22. novembra.