Giorgo Vasari (1511-1574) danes velja za začetnika umetnostnozgodovinske stroke in enega najvplivnejših mislecev, ki so pisali o italijanski renesansi. Na sliki je eno izmed razstavljenih del, prapor usmiljenja s svetnikoma Lovrencom in Pergentinom. Foto: EPA
Giorgo Vasari (1511-1574) danes velja za začetnika umetnostnozgodovinske stroke in enega najvplivnejših mislecev, ki so pisali o italijanski renesansi. Na sliki je eno izmed razstavljenih del, prapor usmiljenja s svetnikoma Lovrencom in Pergentinom. Foto: EPA
Giorgio Vasari
Slika nagovora Janeza Krstnika, ki je množici napovedal, da on ni tisti, ki ga čakajo, saj pride šele za njim, sam pa le napoveduje njegovo pot. Foto: EPA
Vasari
V Arezzu so na ogled zgolj slikarska dela s sakralno tematiko, Vasari pa je ustvaril tudi nekaj profanih del. Ta poslikava se je ohranila v firenški Palazzi Vecchio. Gre za Saturna, ki pohablja Urana, upodobitev pa je delo Vasarija in Gherardija Christofana. Foto: Wikipedia

Prav tega ob 500-letnici Vasarijevega rojstva predstavljajo v toskanskem mestu Arezzu. Spoznati je mogoče slikarska dela, ki jih je Vasari naslikal med letoma 1549 in 1573, torej leto, preden je umrl, po naročilu bratovščine s sedežem v bližini mesta.
V manj poznanem delu njegovega opusa lahko po besedah kuratorice razstave Daniele Galoppi začutimo svežino in neposrednost Vasarija kot intimnega, religioznega slikarja, ki mu je uspelo preseči bombastičnost velikih slikarskih ciklov. Razstava kaže Vasarija, ki je bil več kot le "veliki posrednik umetnosti, 'površen' slikar in, kot se strinjajo številni, dober arhitekt".
Razstava v tamkajšnji Škofovski palači pod naslovom Giorgio Vasari: Sveto in lepo predstavlja zlasti mojstrova sakralna dela; na ogled je med drugim Kristus v vrtu Getsemani, ki ga sicer hranijo v samostanu Camaldoli, na lesenih tablah sta upodobljena sv. Donat in sv. Dominik, ki sta nekoč tvorili celoto z upodobitvijo Marijinega oznanjenja, ki ga danes hranijo v muzeju Louvre v Parizu.
Življenja, delo in značaj velikih renesančnih umetnikov
Vendar umetnostna zgodovina Vasarija pogosteje omenja kot svojega začetnika in redkeje kot slikarja. Na začetek umetnostne zgodovine se je zapisal s svojimi znamenitimi Življenji najbolj slavnih slikarjev, kiparjev in arhitektov (La vite de' piu excellenti pittori, sculori e architetti), v katerih je poznejšim proučevalcem italijanske renesančne umetnosti zapustil dragocene podatke, ki jih je seveda treba brati pazljivo, o svojih sodobnikih in nekaterih starejših mojstrih.
Merilo za kakovostno umetnino je Vasariju predstavljal naturalizem, vendar pa je moral umetnik znati uskladiti najlepše elemente iz različnih delov narave, saj idealna lepota na enem samem človeku ne obstaja. Renesanso, začetek katere je postavljal v 14. stoletje, je razdelil v tri dobe - otroštvo, mladost (15. stoletje) in zrelo dobo (16. stoletje), v okviru tega pa razporedil umetnike, na primer v prvi del 'napovednika' renesanse Cimabueja in Giotta, v drugem najdemo Masaccia, kot mojstre, ki so dosegli vrhunec v umetnosti, pa je obravnaval Rafaela, Michelangela in Leonarda.
Umetnik, ki se uči pri Michelangelu
Pa vendar, Vasari je bil tudi arhitekt in se kot tak med drugim podpisal pod načrt stavbe, ki predstavlja danes dom nekaterim najdragocenejšim renesančnim in tudi drugim umetninam, Uffizi. Kot umetnik je med svoje mentorje štel Michelangela, med podpornike umetnosti pa mecensko družino Medici.