In še vedno zaznavna priljubljenost enodružinskih hiš je tudi eden izmed povodov za to, da slovenski arhitekti tej arhitekturni temi še vedno posvečajo veliko pozornosti. Kot smo že omenili pred nekaj dnevi, izsek iz tega polja njihove dejavnosti predstavljata arhitekturna revija Hiše in galerija Dessa, in sicer na razstavi 11 x ena hiša. Razstavljene projekte vam tokrat predstavljamo tudi mi.
Ob razstavi je nekaj besed o arhitekturnem snovanju zapisal tudi arhitekt Aleš Prinčič. Navajamo tiste, ki neposredno osvetljujejo dileme, s katerimi se srečuje arhitekt kot snovalec individualne enodružinske hiše: "Arhitekt odgovori: '/.../ Trenutno o vašem bivanju v novi hiši nimate jasne vizije. Zato morate stopiti nekaj korakov nazaj in odgovoriti na vprašanja, kako si predstavljate življenje v dnevni sobi, kako delo v kuhinji, kako povezavo dnevne sobe in kuhinje z vrtom. Imate veliko gostov? Praznujete veliko praznikov? /.../' Pri tem še ni treba določiti kvadratur in višin - pomembno je ustvariti življenje v hiši. Z odgovori postanejo stvari jasne in enostavne, prostori dobijo novo vrednost. Naloga arhitekta je, da ustvari odnose med prostori, dimenzijami, pogledi, teksturami ..."
Ko govorimo o sodobni enodružinski hiši in jo primerjamo s tipskimi hišami, ki so obvladovale (in pogosto še vedno definirajo) slovensko suburbano krajino vse od sedemdesetih, ko je z dvigom blaginje in z ugodnimi posojili prišlo do prave eksplozije stanovanjske gradnje, ugotovimo velik preskok v zasnovi teh objektov. Kot nam pove selektorka tokrat predstavljenih hiš Maja Ivanič, je danes tlorisna zasnova veliko bolj sproščena, prostori so zato bolj prilagodljivi in tako je uporabniku dopuščena večja svoboda v 'upravljanju' njegovega življenjskega okolja.
Polona Balantič