V prostorih tamkajšnje Fundacije In Artibus so pred nedavnim odprli razstavo tega pomembnega francoskega grafičnega mojstra. Postavitev je nastala v sodelovanju z dunajsko Albertino, ki je do letošnjega februarja Puškinovemu muzeju lepih umetnosti iz svojih depojev posodila že risbe francoskih mojstrov, zdaj pa je iz svojih zbirk izbrala še približno 70 Callotevih grafik. Dela umetnika, ki ni bil le eden najbolj iskanih mojstrov svojega časa, ampak tudi eden največjih grafikov v zgodovini zahodne umetnosti, bodo v Moskvi na ogled do 23. avgusta.
Jacquesa Callota (1592/93–1635) so kot dvornega slikarja angažirali Medičejci, njegova dela so si v sobanah svojih razkošnih domov zaželeli tudi premožni naročniki, kakršna sta bila francoski kralj Ludvik XIII. in vojvoda lorrainski Henrik II.
Pronicljiv opazovalec
Callot svojega pečata v zgodovini umetnosti ni pustil zgolj z mojstrskim obvladovanjem grafičnih tehnik, marveč tudi kot svojevrsten kronist časa. To je bilo obdobje, ko se je od tridesetletne vojne izčrpana Evropa pobirala na noge, v likovni umetnosti pa se je manierizem umikal novi veliki dobi baroka, ki je s svojo dramatičnostjo prikladno odgovarjal težnjam protireformacijskih krogov.
Callot je veliko potoval, videl je velik del stare celine in svoja opažanja marljivo prelival v številne podobe. Njegovo pozornost so pritegnili tako žanrski trenutki vsakdanjega življenja kot pomembni zgodovinski dogodki, ki jih je upodabljal z grotesknimi in zbadljivimi figurami. Njegova serija Bridkosti vojne (1632–1633) zaznamuje eno najzgodnejših kritičnih likovnih obravnav vojne tematike s pretresljivimi prizori obešencev, ki visijo z drevesa, in strašnih podob bitk. Poleg znamenite serije so v Moskvi razstavljene tudi plešoče figure commedie dell'arte iz serije Plesi Sfessanie (1621) ter prizori iz Velikega pasijona (1623) in Malega pasijona (1624).
Navdih Rembrandtu in Davidu
Poleg Callotevega ustvarjanja prinaša moskovska postavitev tudi dela nekaterih njegovih sodobnikov in kasnejših mojstrov, ki so navdih našli v njegovem slogu ali tehničnih rešitvah (Callot je vpeljal nov tip grafične igle). Med najbolj zvenečimi imeni so Rembrandt, Giovanni Battista Piranesi, Jacques-Louis David, Théodore Géricault in Honoré Daumier. Del razstave pa je posvečen tudi nemškemu kritiku, pisatelju in skladatelju Ernstu Theodorju Amadeusu Hoffmannu in njegovemu delu Fantazijske zgodbe v Callotevi maniri.