Leonardo si je v Romorantinu zamislil mrežo kanalov in več vodnih mlinov. Precej pozornosti je namenil skrbi za higieno. Foto:
Leonardo si je v Romorantinu zamislil mrežo kanalov in več vodnih mlinov. Precej pozornosti je namenil skrbi za higieno. Foto:
Chambord
Uresničevanje načrtov v Romorantinu bi lahko ustavilo tudi 'kopnenje' finančnih sredstev, saj se je Franc I. začel v tistem času posvečati tudi gradnji dvorca Chambord, v katerem naj bi Leonardo prav tako pustil svoj pečat.
Leonardo da Vinci
'Uomo universale' Leonardo da Vinci je v Francijo prišel leta 1516 in tam tri leta pozneje tudi umrl kot dvorni slikar, arhitekt in urbanist Franca I.
Leonardo Da Vinci: Devica Marija v skalni votlini
Veliko razstavo Leonardovih del pripravljajo tudi v Narodni galeriji v Londonu, kjer je v stalni zbirki med drugim na ogled slavno delo Marija v skalni votlini.

V mestecu Romorantin-Lanthenay predstavljajo načrte za idealno mesto, kakršnega si je zamislil ta vsestranski renesančni umetnik. Na ogled v Muzeju Sologne (Musee de Sologne) in muzeju Matra (Musee Matra) postavlja razstava v središče prav posebno Leonardovo vizijo, ki jo je 'vrgel' na papir po naročilu takratnega francoskega kralja Franca I., vizijo načrtovane nove francoske prestolnice na območju Romorantin-Lanthenayja v osrednji francoski regiji. Načrt Leonarda da Vincija, ki je v Franciji preživel zadnja leta svojega življenja, po Vasrijevih zapisih pa naj bi umrl prav v kraljevih rokah, nikoli ni bil uresničen.
Kopanje po mestnih arhivih
"Romorantin kot francoska prestolnica ni bila zgolj ideja, šlo je načrt, za njegovo realizacijo so že bili postavljeni temelji," pravi kustos razstave in profesor na Inštitutu za renesančne študije v mestu Tours, Pascal Brioist. Sam se je začel z idejo intenzivneje ukvarjati, potem ko je naletel na knjigo enega vodilnih poznavalcev Leonarda da Vincija Carla Pedrettija iz leta 1972. Ravno delo Kraljeva palača v Romorantinu ga je spodbudilo k raziskovanju in odkritje virov v mestnem arhivu, ki pričajo o tem projektu, je bilo veliko presenečenje, pojasnjuje.
Kot je odkril, so v času, ko je renesančni mojster živel v mestu, že začeli uresničevati njegov projekt. Med letoma 1517 in 1519, ko je Leonardo umrl, je izdelal vrsto načrtov in risb za kraljevo palačo. Kot razkrivajo arhivski dokumenti, je bilo za palačo predvidenih 400 kvadratnih metrov zemljišča ob reki Sauldre, da se je gradnja te že začela, pa so pokazale arheološke raziskave, ki so razkrile ostanke temeljev.
Mesto vodnih kanalov
Leonardo si je zamislil mesto, ki bi se s palačami in vrtovi raztezalo vzdolž obeh bregov reke. Načrt je posebno pozornost namenil vodnim potem - mreži kanalov in več vodnih mlinov. Leonardo je načrtoval tudi hleve, v katerih je predvidel avtomatsko krmljenje živali in čiščenje. Nasploh je higieni posvetil veliko pozornosti, da bi se tako izognili različnim epidemijam.
Leonardovo slovo in projekt se ustavi
Leonardo da Vinci (1452-1519) je v Francijo prišel leta 1516 v starosti 64 let in postal dvorni umetnik kralja Franca I. Prav z njegovo smrtjo se je načrtovanje idealnega renesančnega mesta končalo, čeprav vsa ugibanja nerealizacije projekta ne povezujejo z njegovo smrtjo. Po eni izmed teorij bi lahko gradnjo prekinila epidemija bolezni, po drugi pa pomanjkanje sredstev, saj se je Franc I. istega leta začel posvečati drugemu velikemu projektu, gradu Chambord.
Pascal Brioist je prepričan, da načrtov ni bilo mogoče realizirati brez njihovega avtorja. Najverjetnejši razlog, zakaj projekt nikoli ni bil realiziran, je po njegovem mnenju preprosto ta, da je bil Leonardo edini, ki je bil sposoben koordinirati tako obsežen projekt.

London pripravlja največjo razstavo do zdaj
V tem času pa je Narodna galerija v Londonu za november prihodnje leto napovedala odprtje razstave, ki bo pod eno streho na ogled postavila največ Leonardovih slik do zdaj. Pet del naj bi imeli že zagotovljenih, z muzeji, kot sta Louvre in Ermitraž, pa se pogajajo še za tri slike tega velikega renesančnega mojstra. Pričakujejo, da bi lahko bila postavitev najbolj obiskana v zgodovini galerije in presegla celo tisto iz leta 2006, na katri so predstavljali Velázquezova dela.