Podrobneje so proučevali sedem Leonardovih slik v lasti Louvra. Znameniti nasmešek Mona Lise je še vedno prav toliko skrivnosten, kot je bil, so pa zato prišli, podobno kot britanski strokovnjaki na sliki Devica Marija v skalni votlini, do novih izsledkov o samem nanašanju barve tega renesančnega slikarja.
Posvetili so se nanosu posameznih plasti in glazure, s katerimi je Leonardo dosegal mehkobo in finost svojih del. Raziskave so strokovnjakom iz Centra za raziskovanje in restavracijo francoskih muzejev pokazale, da je Leonardo da Vinci nanesel tudi do 30 plasti, ki so debele - oziroma bolje rečeno tanke - manj kot 40 mikrometrov oziroma približno pol debeline človeškega lasu, pojasnjuje raziskovalec Philippe Walter.
Tudi s pomočjo tega je renesančni 'uomo universale' dosegel prefinjene učinke sfumata, z zabrisanimi konturami pa dal delom dodaten občutek globine in sence. Da Vincijeva uporaba sfumata seveda ni nič novega, saj ga omenja vsaka še tako splošna ali poljudna predstavitev umetnikovega dela, a samo proučevanje doseganje tega učinka in nanašanje barve je bilo znanstvenikom manj znano, saj so za to potrebovali vzorce samih slik.
Perfekcionist, ki ni imel miru
Danes si lahko umetnikovo potezo podrobneje ogledajo s pomočjo metode, imenovane rentgenska fluorescentna spektroskopija, s katero lahko proučujejo plasti barve in njihovo kemijsko strukturo. Metoda je tako precizna, da "lahko zdaj prepoznamo mešanico pigmentov, ki jih je umetnik uporabil v vsaki plasti," je pojasnil Walter in dodal, da je to za razumevanje umetnikove tehnike nadvse pomembno. Analiza je na primer pokazala, da je da Vinci vseskozi preizkušal nove mešanice.
Slika, o kateri vsakič znova izvemo kaj novega
Identiteta portretiranke na sliki, ki jo danes poznamo kot Mona Lisa, je nekaterim umetnostnim zgodovinarjem povzročila že marsikateri sivi las. Sicer pa naj bi šlo za portret Lise Gherardini, žene florentinskega trgovca Francesca del Giocondo, da Vinci pa jo je začel slikati leta 1503. Če lahko zaupamo Vasariju in njegovim slavnim biografijam umetnikov, je perfekcionist da Vinci delo slikal štiri leta.
Pravzaprav se to ujema tudi z ugotovitvami kolegov v Narodni galeriji, saj naj bi da Vinci londonsko Devico Marijo v skalni votlini ustvarjal kar 25 let, v tem času pa jo je z vmesnimi premori vseskozi dopolnjeval in spreminjal.