V knjigi z izvirnim naslovom Ein wiedergefundener Leonardo da Vinci umetnostni zgodovinar Ernst Ullmann ob asistenci restavratorja Ernsta Luxa kot da Vincijevo delo prepoznava sliko majhnega formata, ki očitno resničnostno posnema znameniti prizor Device v jami. Gre za prizor, ki ga je da Vinci zagotovo naslikal vsaj dvakrat, saj dve skoraj identični sliki visita v pariškem Louvru in londonski Nacionalni galeriji. Umetnostni zgodovinar Ernst Ullmann, ki je že pokojen, pa sicer v natančni, a dokaj sporni študiji razlaga, da je da Vincijevo tudi delo, doslej prepoznano kot kopija da Vincijeve mojstrovine.
Na en mah odkritih novih 60 mojstrovin
Sum o verodostojnosti Ullmannovega pisanja se je pojavil že ob napovedi izida knjige. V primeru Ernsta Ullmanna gre vendar za umetnostnega zgodovinarja, ki je leta 2001 na en mah kot dela velikih mojstrov identificiral kar okoli 60 del iz že tako ali tako nekoliko sumljivega sklada Limacon. Ta je bila leta 1992 ustanovljen v Liechtensteinu, nato pa je z razstavo v Leipzigu leta 2001 kar naenkrat predstavila zbirko z naslovom Od Rafaela do Moneta. Dela so prej pripadala skoraj docela neznanim ljudem, Ernst Ullmann pa je tedaj potrdil, da slike pripadajo ne le Rafaelu in Monetu, ampak tudi Dürerju, Lucasu Cranachu starejšemu, van Dycku, van Goghu, Goyi in tako naprej in tako naprej. In večina teh del je bila prej neznanih. Razstavo so tedaj umetnostni zgodovinarji hudo skritizirali in jo označili za neresno.
Delo Mojstra iz sv. Eufemije
Podobno se dogaja v primeru sedanje knjige. Knjiga na primer povsem spregleda pomembno besedilo, ki je razstavo 'nove' da Vincijeve Device v jami spremljalo na razstavi leta 1923. "Učenec Leonarda da Vincija iz Milana s konca 15. stletja. Pomanjšana kopija Leonardove Device v jami, ki visi v Louvru, v Parizu. Iz zbirke Edmunda Attemsa. Slika, domnevno delo tako imenovanega Mojstra iz Sv. Eufemije, posneta po Devici iz jame, ki je v cerkvi sv. Frančiška niso nikoli razstavili in ki so jo zelo verjetno že pred letom 1499 prepeljali v Francijo."
V stroki velja, da je Leonardo da Vinci sliko Devica v jami po naročilu milanskih frančiškanov naslikal med letoma 1483 in 1485. Po dokončanju slike so se mojstrer in naročniki sprli, saj je da Vinci sliko potem prodal nekemu ljubitelju umetnosti. Ullmann trdi, da da Vinci velike slike z dimenzijami 197 krat 120 centimetrov ne bi mogel naslikati kar tako. Potreboval bi manjšo predlogo, in to naj bi bila na novo odkrita slika, velika 39 krat 26 centimetrov. Ullmann tudi piše, da ni razloga za to, da bi verjeli, da je slika kasnejša kopija znamenitega originala.
Restavratorski podatki dokazujejo, da naj bi nastala konec 15. stoletja, slog pa naj bi govoril, da gre za da Vincijevo delo iz časa okoli leta 1480. Ullmann še dodaja, da sporna slika ni tako zelo dovršena kot znana londonski in pariški original, vendar pa da gre zagotovo za da Vincijevo delo. Dvom o verodostojnosti Ullmannovega pisanja je več kot upravičen in polemike bodo sledile. Žal pa se jih danes že pokojni avtor ne bo mogel udeležiti.