Tako estetiko vsem znane slovenske ilustratorke opisuje tudi likovni kritik Milček Komelj, ki jo je predstavil na odprtju razstave Sama sem otrok med otroki v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

Pobeg v svet otroške domišljije
Jelka Reichman je "nenehno zazrta v svet otroške pravljičnosti kot v domovino svojega neizživetega otroštva". Slikarki se motivno najbolj neposredno prilega sproščeni svet otrok in očarljivo zatišje radostne narave. Njena značilna otroška bitja so resnični in hkrati idealni otroci, ki sploh ne nameravajo odrasti.

Najbolj jo osrečujejo ilustracije, namenjene ljubeznivim otroškim knjigam, v katerih je vse polno razigranega veselja, ki se ga med gledanjem njenih slikanic blagodejno nalezejo tudi otroci, lepote pa je toliko, da je umetničina slikarska dežela že povsem idilična, napolnjena z radoživostjo otroških iger in milino ter svežino letnih časov, še piše Komelj.

Leta 1939 v Ljubljani rojena Reichmanova je šolanje končala na Akademiji za likovno umetnost. Ilustrirala je knjige Dragotina Ketteja (Šivilja in škarjice), Kajetana Koviča (Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri ...), Svetlane Makarovič (Škrat Kuzma dobi nagrado), Prežihovega Voranca (Levi devžej), Leopolda Suhadolčana (Cepecepetavček) in drugih.

Za svoje delo je prejela številne nagrade. Med drugim je letošnja dobitnica Župančičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejela za obsežni opus knjižnih ilustracij za otroke. Prav s temi ilustracijami pa je poslikana tudi nova Pediatrična klinika v Ljubljani.