Razstava Predstava mesta v +MSUM-u

Razstava Predstava mesta v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) z deli okoli 50 umetnikov in kolektivov bo na ogled do 1. junija. Razstavljena dela tematsko segajo od prevpraševanja dediščine in njene vloge v sodobnem kontekstu do izpostavljanja okoljskih izzivov in sprememb v urbani krajini.

Zasebni interesi in degradacija javnega prostora
Prav tako kakor država izvaja politiko zahodnocentričnih oblastnih elit in se zato preveša v servis velikih ekonomskih interesov, tako tudi mesto postaja predvsem servis lokalnih nosilcev ekonomske moči. Prepuščenost zasebnim interesom še zlasti degradira javni prostor. V zadnjih letih se to vse izraziteje kaže tudi v perifernih evropskih mestih, kot je Ljubljana, kjer pa hkrati vseeno narašča zavedanje prebivalcev o pomenu mesta kot okvira za reševanje vprašanj skupnosti, je ob razstavi zapisal kustos Igor Španjol.

Umetniki in umetnice ter kolektivi

Igor Andjelić, Arhitektov bilten; Jože Barši & Martina Bastarda, Mateja Ocepek, Nataša Skušek; Eva Bevec, Biancoshock, Fabian Brunsing, Klara Debeljak, DNLM, Leon Dolinšek, Kostja Gatnik, IRWIN, Lado Jakša, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Kolektiv Prihodnost 14b, Neven Korda, France Kralj, Krater, KUD Obrat (Stefan Doepner, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič), Kvadratni meter (Teja Miholič, Urša Rahne, Anne Elisabeth Tassel), Gašper Lešnik, Miha Maleš, Metod, Rastko Močnik, Amir Muratović, Ivana Müller & Bojana Kunst v sodelovanju z Ano Čigon, Ajdo Bračič, Urbanom Belina, Klaro Drnovšek Solina; Najlepše mesto na svetu, David Nez (OHO), Nonument Group, Nikolaj Omersa, Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, Marko Pogačnik, Marjetica Potrč, Marij Pregelj, Matjaž Rušt, Jakob Savinšek, Željko Stevanić, Iva Suhadolnik Gregorin; Inštitut Egon March (Urška Kristina Škerl, Domen Kosmač, Marko Košnik); Nika Špan, Miha Štrukelj, Vladimir Turner, Sašo Vrabič, Peter Žargi in The Wa.

Odnos med spominom prostora in njegovimi uporabniki
Kot je še poudaril kustos, namesto prostora suverenega in participativnega odločanja o javnem dobrem in skrbi za usodo prebivalcev mesto po njegovih besedah postaja predvsem kulisa, prizorišče nekakšne vzporedne, dvojne predstave. Na eni strani smo priča uprizarjanju mesta kot spektakla, učinka vseobsegajočega poblagovljenja, zgolj predstave mesta, ki izgublja svoje temeljne funkcionalne elemente, na drugi pa mesta kot prizorišča domišljije, vizije, kritičnega predstavljanja oziroma mišljenja.

Sorodna novica Središče Ljubljane samo še za bogate in turiste

Postavitev v +MSUM-u s historičnimi stvaritvami iz javnih in zasebnih zbirk ter s sodobno umetnostno in teoretsko produkcijo sopostavlja oba vidika in ponuja slojevit pogled na družbeno in prostorsko dinamiko.

Umetniki se ukvarjajo z odnosom med spominom prostora in njegovimi uporabniki ter raziskujejo sledi preteklosti z metodami kartiranja, arhiviranja ali rekontekstualizacije prepoznavnih elementov urbanega okolja. Problematizirajo opustošenje javnih prostorov, neizkoriščeni potencial zapuščenih lokacij in stanovanjsko krizo kot ključne izzive sodobnega urbanega življenja.

Aktualne težave na področju (zlo)rabe javnega prostora
Razstava historično osvetli tudi ključne tematike, povezane s temi spremembami: tako politično geografijo, stanovanjsko problematiko, (infra)strukturno nasilje, turistifikacijo in gentrifikacijo kot spomenike, naravne danosti, vrtove, parke in arhitekturno oziroma urbanistično dediščino. Cilj razstave je kritično in v historični perspektivi osvetliti aktualne težave na področju (zlo)rabe javnega prostora in pospešenih procesov gentrifikacije. Gre za pojave, ki imajo v lokalnem okviru specifično težo in artikulacijo ter potrebujejo ustrezno institucionalno (samo)kritiko, je še zapisal Španjol.