V muzeju sodobne umetnosti (CAM) v Casorii blizu Neaplja so odprli razstavo ErotiCAM_Secret Room II, na kateri so na ogled prirejeni in s pomočjo tehnike kolaža "posodobljeni" prizori z erotičnih fresk, odkritih v Pompejih. Obiskovalci bodo tako uzrli tudi nekaj precej "neortodoksnih" položajev, kot sta moški v spolnem odnosu s kozo in gola ženska, ki sedi na ležečem rimskem bogu.

"Na razstavi ni nič takšnega, česar ne bi bilo mogoče videti na Facebooku ali televiziji," je dejal direktor CAM Antonio Manfredi, ki je na enem od del upodobljen tudi sam. "Še danes, ko govorimo o erotičnih delih, jih je težko prikazati. Ker smo politično nekorekten muzej, smo se odločili, da bi bilo lahko to izjemno zanimivo," je dodal.

Večja cenzura kot pred 2000 leti
Po njegovih besedah je poskusilo italijansko ministrstvo za kulturo razstavo cenzurirati, saj so jim antične freske najprej dovolili fotografirati, ko pa so izvedeli, kakšen je njihov končni namen, so jim dovoljenje vzeli.

Z razstavo želijo v muzeju, ki je bil pred časom na naslovnicah zato, ker so v znak protesta proti ukrepom italijanske vlade zažgali nekaj svojih del, freske prikazati v sodobni luči. "Akterji" posodobljenih spolnih aktov na umetninah so med drugim znane osebnosti, tudi Hermann Nitsch, Antonio Manfredi in Carl Djerassi, izumitelj kontracepcijske tablete.

Umetnost ali pornografija?
"Menim, da sem močna ženska, zato sem se odločila za ta korak. Ponosna sem nase," je dejala ena od sodelujočih umetnic, Avstrijka Veronika Bayer. Umetnica, ki je upodobljena na marmornem nizkem reliefu (in med spolnim aktom s kipom), meni, da so dela estetska: "Ne gre za pornografijo, čeprav se vidi vse. Zame je to nekakšna izjava, 'statement'."

Dekadentni duh časa
Freske iz predmestnega kopališča v Pompejih domišljijo zgodovinarjev burijo že vseh petdeset let, odkar so jih našli: nekateri menijo, da naj bi bile nazorne slikarije oglasi za "storitve", ki se jih je dalo v termah plačati, drugi pa zagovarjajo bolj "prozaično" razlago, da so poslikave samo opozarjale kopalce, kam naj oblačila odložijo moški in kam ženske (v te terme so, kar je bila sicer redkost, oboji vstopali pri istem vhodu). Spet tretja razlaga je, da je šlo preprosto za glorifikacijo principa "vse je dovoljeno", ki je v času pred katastrofo, ki ga je izbrisala z obličja sveta, vladal v mestu ob morju.

Obstoj podobnih slikarij po vsem mestu priča o tem, da v Pompejih, "ekvivalentu Disneylanda za odrasle", med bogato elito starega Rima žgečkljiva umetnost ni bila nikakršen tabu. Mogoče jo je najti v številnih vilah, od leta 2006 pa je za turiste po daljši obnovi na ogled tudi največji mestni bordel, Lupanare (iz latinske besede za volkuljo, pa tudi za prostitutko - lupa). Tudi tam so stene poslikane z erotičnimi prizori, ki pa imajo po mnenju umetnostnih zgodovinarjev manjšo umetniško vrednost.

"Reinterpretacija teh pohotnih rimskih likov gledalca osupne in pred njim načenja vprašanja o seksualnosti, sramežljivosti in umetniški svobodi," so zapisali v CAM-u. "Cilj projekta je, interpretirati odziv občinstva na preobrazbo umetnine v nekaj resničnega."