V veličastni glavi iz sivega granita, ki so jo našli ob obalah otoka Antirodos, so arheologi spoznali Cezarijona, sina Cezarja in Kleopatre. Kip, na katerem je glava počivala, je moral biti visok vsaj pet metrov. Foto: Franck Goddio Society
V veličastni glavi iz sivega granita, ki so jo našli ob obalah otoka Antirodos, so arheologi spoznali Cezarijona, sina Cezarja in Kleopatre. Kip, na katerem je glava počivala, je moral biti visok vsaj pet metrov. Foto: Franck Goddio Society
Abukir leži 20 kilometrov severovzhodno od Aleksandrije, na mestu, kjer naj bi bilo v antiki aleksandrijsko pristanišče, v njegovi neposredni bližini pa se nahajajo še ostanki antičnega mesta Kanopus. Foto: Franck Goddio Society
V Maroku rojeni Francoz Franck Goddio je postal na svojem področju nekakšna zvezda. Foto: Franck Goddio Society

Edino italijansko razstavišče, ki bo gostilo omenjeno razstavo, je Venaria Reale v bližini Torina. Tam bo 31. maja na ogled več kot 500 arheoloških predmetov, ki so skozi stoletja oziroma tisočletja ostali skriti na morskem dnu in jih v 19. stoletju niso razgrabili roparji grobov ali v 20. stoletju izkopali arheologi.

Pomembna odkritja vodijo k novim spoznanjem
Ekipa francoskega podvodnega arheologa Francka Goddia je med letošnjimi podvodnimi arheološkimi raziskavami na egiptovski obali odkrila več stavb in pristaniških struktur ter predmetov, ki prinašajo vrsto novih spoznanj o antičnih Aleksandriji in Heraklionu, katerega ruševine ležijo v bližini pristaniškega mesta Abukir.

Strokovnjaki domnevajo, da je ta del obale, Portus Magnus, tako kot antično mesto Heraklion v drugi polovici 8. stoletja zaradi naravne katastrofe izginil pod morsko gladino.

Mesto naj bi bilo, glede na izsledke odprave, pomembno trgovsko središče. Arheologi so v bližini med drugim našli bronast kipec boga Ozirisa, visok okrog 25 centimetrov, na katerem je ohranjen celo še ostanek pozlate. Kipec priča o čaščenju Ozirisovega kulta v Heraklionu in severnem delu Nilove delte. V Heraklionu so vsako leto potekali Ozirisovi misteriji, v katerih so kipec tega božanstva iz Amonovega templja v Heraklionu s čolnom prepeljali v svetišče v sosednjem Kanopusu.

Skozi morsko dno in koralni tunel
Razstava, ki je doslej gostovala v Berlinu, Parizu, Bonnu in Madridu, obsega 15 stoletij, od 8. stoletja pr. n. št. do 8. stoletja n. št., in priča o mešanju civilizacij - egiptovske, grške, rimske in bizantinske. S pomočjo sodobne tehnologije je skupina, v kateri je sodelovalo 55 strokovnjakov, našla tako kiparske umetnine kot tudi preproste predmete za vsakdanjo rabo, med njimi tudi bronaste trnke, tri ogromne granitne kipe, ki v višino merijo več kot pet metrov, in Ptolemejev kamen, težek 16 ton.

Italijansko postavitev je zasnoval Robert Wilson, dopolnjevala pa jo bo glasba Laurie Anderson. Obiskovalci bodo v razstavišče vstopili skozi dolg in temen hodnik, ki spominja na temačne morske globine. Razstava je razdeljena na tematske sklope: Potopljeni gozd, Satovje čudežev, Sfinga, Prosojnost in Moč valov. V zadnji sobi, do katere vodi hodnik oziroma koralni tunel, pa bo na ogled ženski kip, ki predstavlja boginjo ali kraljico.