Tam so namreč našli kar nekaj del, za katera Rusi predvidevajo, da so bila iz Ermitaža ukradena v daljšem obdobju, a so njihovo izginotje ugotovili šele letos, ko so popisovali imetje. Manjkalo je 221 del, od katerih so jih do zdaj nazaj dobili 31; nekatera so našli v smeteh, druga v omarici za prtljago na neki postaj, nekatera dela pa so vrnili trgovci z umetninami.

Trije dnevi morajo biti dovolj
Razstava Vrnitev bo na ogled tri dneve, potem pa se morajo umetnine vrniti k policiji, ki jih potrebuje za nadaljnjo preiskavo. Pri Ermitažu kljub temu upajo, da bodo trije dnevi dovolj, da trgovce z umetninami, nove lastnike ukradenih del in tatove prepričajo o vrnitvi izginulih del. Odgovorni pa upajo, da bodo z razstavo vsaj malo popravili vtis po največjem škandalu v dolgi zgodovini ustanove.

Pomagajo naj predvsem trgovci z umetninami
Ermitažev direktor Mihail Piotrovski si želi vsem pokazati, katere umetnine že ima muzej spet v svoji lasti (vendar na policiji), poseben obhod pa je namenil trgovcem z umetninami, da bi jih tako spodbudil k pomoči pri iskanju drugih izgunulih del. Ta naj bi po predvidevanjih policije iz muzeja skozi leta izginjala tudi s pomočjo zaposlenih. Larisa Zavadska, kustosinja oddelka, iz katerega so bile umetnine ukradene, je ob začetku popisa zbirke nenadoma umrla na delovnem mestu, njenega moža pa so obdolžili kraje.

Rusi ne cenijo svojega kulturnega bogastva?
V Ermitažu niso svojih zbirk popisali več desetletij, kar je ob odkritju kraje tako razhudilo predsednika Vladimirja Putina, da je takoj naročil hiter in temeljit popis zbirk vseh ruskih ustanov, ki hranijo umetnine. Izkazalo se je namreč tudi, da Ermitaž sploh ni bil osamljen primer, ampak so dela izginjala tudi iz moskovskega arhiva.