Pred borzo v Milanu namreč stoji velikanski marmornat iztegnjen sredinec. Enajstmetrski kip roke, na kateri so vsi prsti, razen "tistega vulgarnega", odrezani, je delo enega najslavnejših sodobnih italijanskih umetnikov, Maurizia Cattelana. Krstil ga je za Ljubezen oz. L.O.V.E., kar stoji za Libertà (Svoboda), Odio (Sovraštvo), Vendetta (Maščevanje), Eternità (Večnost), ter ga lani podaril mestu - a le, če bo krasil Piazzo Affari, poslovno središče, kjer ima sedež tudi borza. Županja je, presenetljivo, privolila - a to ne pomeni, da dvignjeni sredinec, ki mu domačini pravijo kar Il Dito, Prst, ne dviguje prahu med zgroženimi finančniki.
Administrativna institucija CONSOB (Commissione Nazionale per le Società e la Borsa) je, denimo, zagrozila, da bodo svoj letni sestanek, ki ga imajo po navadi na sedežu borze, tokrat priredili drugje, češ da se bojijo užaliti svoje občutljivejše člane. Združenje Assogestioni je to že storilo (svojo konferenco so preselili v neko poslovno šolo).
Mestni veljaki se za zdaj ne pustijo premakniti - še več, iz "prsta" so naredili celo eno izmed obljub pred lokalnimi volitvami, ki potekajo danes in jutri. Županja Letizia Moratti v kipu vidi sredstvo za povečevanje kulturne razpoznavnosti mesta, s čimer se strinja, denimo, tudi svetnik Massimiliano Finazzer Flory, ki je skulpturo tudi naročil. "Milan mora biti prestolnica sodobne umetnosti," ga citira Wall Street Journal.
Malo bolj levo usmerjeni protikandidat zdajšnje županje, Giuliano Pisapia, prav tako podpira Prst kot "svoboden izraz umetniške ustvarjalnosti ... ki se ga ne bi smelo cenzurirati". "Gre za jasno kritiko mednarodnega vodenja financ, ki je vodilo v veliko krizo leta 2008."
Razmesarjena mussolinijevska desnica
"Nekateri ljudje imajo občutek za ironijo, drugi pač ne," je bil lakonični komentar umetnika samega v nekem intervjuju. Njegova reinterpretacija dvignjenega sredinca stopa v dialog in obenem transformira uveljavljeni fašistični pozdrav iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Iznakaženje roke je po njegovih besedah kritika vseh totalitarizmov, ki so v prejšnjem stoletju opustošili Evropo. (To je še posebej na mestu, ker je Palazzo Mezzanotte, najveličastnejša zgradba na Piazzi Affari, zelo značilen spomenik fašistične arhitekture).
Med tistimi Cattelanovimi strankami, ki očitno cenijo njegov smisel za humor, je nekaj finančnih mogotcev: magnat Bernard Arnault je bojda za nagačenega konja, ki se ga obesi s stropa, odštel 2,1 milijona dolarjev. Guggenheimov muzej v New Yorku za november pripravlja retrospektivno razstavo Cattelanovih del, v katero bo vključil tudi manjšo različico zloglasnega prsta.
En mesec se je raztegnil v leto
Nazaj v Milano: Prst je prvi val ogorčenja požel septembra lani, ko so ga namestili, nato pa še enega mesec dni pozneje, ko se je Cattelanova razstava v Milanu, zaradi katere so ga sploh postavili, končala, Finazzer Flory pa je sklenil, da bi bilo treba gostovanje marmornatega tujka podaljšati na eno leto. Pet od petnajstih mestnih svetnikov se je temu ostro zoperstavilo. "Če moram izbirati med borzo in Cattelanom, izberem borzo," je njihovo zagato takrat ubesedil Carlo Masseroli. "Jasno je, da Cattelanova skulptura brije norce iz borze, sicer izbira mesta, kjer stoji, ne bi imela nobenega smisla."
Na koncu je nekako vseeno prevladalo strpnejše mnenje in prst si lahko v Milanu ogledate še do septembra. Medtem si je pridobil tudi že precej mednarodne podpore: spletna peticija, ki se zavzema za njegovo stalno ohranitev, ima že 1,800 podpisov, poroča Wall Street Journal. Če bo Morattijeva znova izvoljena, bo L.O.V.E. najverjetneje na zdajšnjem mestu pustila do leta 2013, takrat pa bi se ga dalo preseliti v novi muzej sodobne umetnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje