Sliko, ki se je povsem po naključju znašla v središču razstave Jordaens - ustvarjanje mojstrovine, ki jo do 14. junija prikazuje Bonnefantenmuseum iz Maastrichta, so pripisovali delavnici Petra Paula Rubensa, ki skupaj z Jordaensom (1593-1678) in Anthonisom van Dyckom tvori trojico najpomembnejših predstavnikov flamskega baroka. Sliko Tri študije mlade ženske datirajo v leti 1616 in 1617 in tako sodi v zgodnji Jordaensov opus; to je, v zgodnji del opusa, ki ga zaznamuje to, da Jordaens drugače kot njegova sodobnika Rubens in van Dyck nikoli ni potoval v Italijo in se tudi ni učil v delavnicah italijanskih mojstrov. Vseeno pa je v Jordaensovem slikarstvu najti vplive Paola Veroneseja, Caravaggia in Jacopa Bassana.
Dve upodobitvi ribe in Petra
Če ne bi bilo senzacije z razkritjem pravega avtorja slike Tri študije mlade ženske, bi za ključni eksponat razstave obveljali dve različici slike Denar za plačilo davka - Peter najde denar za plačilo davka v ribjih ustih (okoli 1616-1623). Gre za platno, na katerem je Jordaens upodobil zgodbo iz Matejevega evangelija, ki pripoveduje, kako je Jezus Petru svetoval, naj ujame ribo, saj bo v njej našel denar za plačilo davka v Kafarnaumu. Večjo različico te slike hranijo v državnem muzeju umetnosti v Köbenhavnu, manjša slika pa je del zbirke Rijksmuseuma, a visi v Bonnefantenmuseumu. Tudi v zvezi s tema dvema slikama so pred kratkim odkrili novo spoznanje. Dolgo je namreč veljalo, da je manjša slika le kopija večje. Zadnje študije pa so obrodile spoznanje, da je odnos med obema različicama istega prizora veliko bolj zapleten in da zaradi nekaterih podrobnosti manjše slike te ne moremo imeti za popolno kopijo večjega platna.
Umetnik, ki je znal običajnega meščana spremeniti v zgodovinskega junaka
Jacob Jordaens se je od Rubensa in van Dycka razlikoval še v nečem. Pomemben del njegovega opusa namreč zavzemajo osnutki za tapiserije. Danes ni več toliko znano, da so bile tapiserije pravzaprav najdonosnejša umetnost obdobja renesanse in baroka. Petični meščani in aristokrati so si radi privoščili tapiserije, na katerih so bili upodobljeni kot znamenite zgodovinske osebnosti ali celo kot osebe iz mitov. Kako zelo cenjene so bile tapiserije oziroma kako pomemben statusni simbol so bile, nam govorijo pričevanja o tem, da so ponosni lastniki prestižnih tapiserij te vzeli s seboj na potovanja, nekateri pa so jih celo 'vlačili' na vojaške pohode. Jordaensove tapiserije so ta čas prav tako na ogled v Bonenfantenmuseumu, ob njih pa so razstavljene še tapiserije, na katerih so upodobljeni prizori z rimsko boginjo lova Diano nekaterih drugih avtorjev.
Polona Balantič