Ob 70-letnem jubileju poleg dokumentarne razstave med drugim poudarjajo še pregled monumentalnega kiparstva Draga Tršarja, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) pa bodo odprli še pregledno razstavo člana skupine OHO Milenka Matanovića. Dokumentarna razstava bo predstavila razgibano razstavno dejavnost tudi v prostorih Razstavišča Rihard Jakopič in Male galerije, saj sta bila ta dva nekaj let organizacijsko pod okriljem Moderne galerije.

3. januarja 1948 je začela veljati uredba, s katero je tedanja vlada ustanovila nacionalno institucijo, ki od tedaj izpolnjuje svojo galerijsko in muzejsko nalogo, s poudarkom na ustvarjalnem delu slovenskih likovnih umetnikov 20. in 21. stoletja. Dokumentarna razstava bo na ogled od marca do septembra.

V Moderni galeriji bodo sredi junija odprli razstavo Monument Drago Tršar, ki bo podala pregled monumentalnega kiparstva leta 1927 rojenega Tršarja, enega najpomembnejših slovenskih in nekoč jugoslovanskih modernističnih kiparjev. Postavitev, ki bo zajela obdobje od 50. let preteklega stoletja do danes, bo poklon umetnikovemu visokemu jubileju. Hkrati bo del medinstitucionalnega projekta Monument Drago Tršar, ki ga vodi Moderna galerija in ki vključuje še šest slovenskih javnih zavodov, in sicer Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj, Galerijo Murska Sobota, Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Mestno galerijo Ljubljana, Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec ter Obalne galerije Piran. Razstava bo na ogled do 16. septembra.

Fotografije kot lirični dokumenti
Naslednja na vrsti bo fotografska razstava Stojan Kerbler: lirični dokumentarist, ki jo pripravljajo ob 80. obletnici avtorjevega rojstva. Na njej bo Kerblerjev opus predstavljen v njegovi celovitosti, od najzgodnejših, malo znanih del iz obdobja okoli leta 1960, v katerih je že mogoče razbrati značilnosti njegovega zrelega fotografskega pogleda, udejanjenega v slavnem ciklu Haložani, prek Portretov s Ptujskih ulic, pri katerih ga je zanimala tipologija izrazov preprostih posameznikov, od otrok do starčkov. Kronološko jim sledita njegova najbolj znana cikla Haložani in Koline, v katerih je dosegel svoj ustvarjalni zenit. Zadnji večji cikel pa bodo predstavljale meditativne podobe Dvorišč, nastale v 21. stoletju. Pol stoletja širok časovni lok ustvarjanja bodo na razstavi predstavili z okoli 200 deli. Postavitev bo na ogled od septembra do decembra.

Produkcija "revnih" objektov in instalacij
Konec marca bodo v MSUM-u odprli razstavo Milenko Matanović: 50 let. Leta 1947 rojeni Matanović je v 60. letih preteklega stoletja deloval v skupini OHO, pozneje je na sorodnih izhodiščih v kraju Issaquah v državi Washington ustanovil Pomegranate Center, ki skupnostim pomaga načrtovati in graditi skupne prostore za druženje.

Matanović je študiral umetnostno zgodovino in z OHO-jem sodeloval od prvega obdobja. Pisal je konkretno in vizualno poezijo, delal slike in objekte, za katere je deloma uporabljal industrijske materiale. Pozneje je produciral "revne" objekte in instalacije iz konoplje, lesa, gume in železa. V času Poletnih projektov so nastala dela, ki temeljijo na ravnotežju in napetosti, v zadnjem obdobju OHO-ja pa več konceptualnih projektov. Ukvarjal se je še s filmom, hepeningi in glasbo. Nato se je leta 1971 pridružil družini v Šempasu, naslednje leto pa odšel v ZDA, kjer živi in dela na področjih srečevanja umetnosti, ekologije, ekonomije, zdravstva in vzgoje. Interdisciplinarni projekti temeljijo na soodvisnosti, se začnejo s skupnimi raziskavami življenjskega prostora in nadaljujejo v točkah srečevanja skupnosti. Razstava bo na ogled do 1. julija.

Raziskovanje odnosov med človekom in živaljo
V MSUM-u si bo mogoče od julija do oktobra ogledati razstavo Postajati – žival, ki se tematsko navezuje na novejšo filozofsko smer post- oziroma transhumanizma, natančneje na področje živalskih študij, preučevanja odnosov med človekom in živaljo. Človek zdaj ni več zgolj tisto, kar ni žival, ampak si z živaljo deli nekaj skupnega. Kaj je tisto skupno oziroma kaj naredi človek za človeško žival, bodo poskušali pokazati s primeri umetniških praks, ki segajo vse od 70. let preteklega stoletja do danes. Pri tem jih predvsem zanima vprašanje političnosti biti žival, pa tudi različni tehnološki projekti, povezani s filozofsko smerjo ruskega kozmizma.

Na ogled bodo med drugim dela umetnikov, kot so Francis Alys, Laura Lima, Anri Sala, Braco Dimitrijević, Joseph Beuys, Maja Smrekar, Špela Petrič, Anton Vidokle, Franc Purg, Oleg Kulik, Marko Pogačnik in OHO, Helio Oiticica, Srdjan Todorović, Tanja Lažetič, Vadim Fiškin in Vladimir Leben.

Muzejske zbirke v času globalizacije
V okviru večjega projekta z delovnim naslovom Hello World - Revisions of a Collection, ki ga pripravlja Nationalgalerie Berlin v svojem razstavišču Hamburger Bahnhof, se bo marca predstavil izbor del pretežno iz zbirke Arteast 2000+. Naslov MSUM-ove razstave v okviru tega projekta je Lokus trajnosti: Paviljoni, manifesti in kripte. Njen koncept je zastavljen v dialogu z gostujočo institucijo Nationalgalerie, ki si s tem projektom med drugim zastavlja vprašanje, kako misliti o muzeju in njegovih zbirkah danes, v času, ko nas določajo globalni procesi. Razstava bo v nemški prestolnici na ogled do konca avgusta, nato bo skupaj z izborom del iz Nationalgalerie na ogled še v slovenski prestolnici.