Počastili bodo še en jubilej, in sicer 80-letnico Slovenske akademije znanosti in umetnosti, potrjeno pa je tudi sodelovanje s slovitim ruskim muzejem Ermitaž iz Sankt Peterburga.

Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki napoveduje, da bodo v muzeju leto začeli z razstavo ob 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). In ker je SAZU, tako kot še nekatere druge institucije, pravzaprav izšla iz društva Narodna galerija, so sprejeli ponudbo predsedstva akademije, da v galeriji predstavijo vse likovne umetnike, ki so člani SAZU. Razstavo bodo odprli 28. marca.

Prva temeljita retrospektiva Kobilce po 40 letih
Razstava Ivane Kobilca (1861-1926) bo prva monografska predstavitev umetnice po retrospektivni razstavi leta 1979 v Narodni galeriji. Od tedaj se je po besedah Barbare Jaki nabralo marsikaj novega - nova spoznanja stroke, nekaj neznanih del in takšnih, ki niso bila nikoli razstavljena, našlo pa se je tudi nekaj del, za katera so sicer vedeli, da obstajajo, a se je za njimi po Kobilčini posthumni razstavi leta 1928 izgubila vsaka sled.

Umetničina dela so iskali tudi s pozivom, objavljenim na spletni strani galerije. "Odziv nanj je bil zelo dober," je povedala direktorica galerije in med deli, za katerimi se je izgubila sled in ki so jih znova našli, izpostavila sliko V lopi, ki jo je Ivana Kobilca leta 1892 razstavila na pariškem Salonu.

Razstava se po besedah Barbare Jaki tudi lepo umešča v Evropsko leto kulturne dediščine 2018. "Ivana Kobilca je bila umetnica, ki jo lahko mirno imenujemo Evropejka. Živela in delala je na Dunaju, v Münchnu, Parizu, Zagrebu, Sarajevu in Berlinu. Bila je oseba, ki je imela širok razgled po Evropi. Zato se nam zdi, da je kar najbolj primerno, da jo umestimo v Evropsko leto kulturne dediščine," je povedala.

"Ti poudarki so sicer pri nas stalnica, bomo pa v prihodnjem letu še intenzivneje opozarjali na to, da smo od nekdaj sestavni del Evrope, da je slovenska kulturna dediščina sestavni del evropske kulturne dediščine in da je v nekaterih primerih te distinkcije pravzaprav zelo težko vzpostaviti," je dodala. To se po njenih besedah zgovorno kaže tudi v novi postavitvi stalne zbirke Narodne galerije, kjer sta logično povezani nekdanji "slovenska" in "evropska" zbirka, saj gre za dela, ki so že v preteklosti sobivala in oblikovala skupen prostor.

Razstavo Ivane Kobilca bodo odprli 20. junija. Ker so umetničina dela vedno na najvišjih mestih priljubljenostih v anketah med obiskovalci Narodne galerije, računajo na dober obisk.

Česa se lahko naučimo od evropskih muzejev?
Stoto obletnico Narodne galerije bodo oznamovali tudi z vrsto obrazstavnih dejavnosti in dogodkov. Med drugim bodo med letom vabili direktorje uglednih evropskih muzejskih institucij in vzpostavili dialog med njimi na teme, ki so aktualne tudi za Narodno galerijo, kakršne so na primer adaptacije historičnih stavb za muzejske namene, kako stalna je stalna zbirka, izmenjava umetnin, strategije za animiranje mlade publike, družbena omrežja in muzeji.

V prihodnjem letu bodo pripravili še razstavo Sto let Narodne galerije skozi plakate razstav, predstavili restavratorsko dejavnost v galeriji ter gostili razstavo italijanskega neorealizma. Slednjo pripravljajo v sodelovanju z Galerijo Fotografija, odprli pa jo bodo že 29. januarja.

Še posebej pa se Barbara Jaki, kot je poudarila, v prihodnje veseli sodelovanja z muzejem Ermitaž. Tamkajšnji in slovenski kustosi bodo skupaj pripravili razstavo del iz zbirke grofa Kobenzla, ki jo hranijo v Ermitažu. Razstavo, ki bo predstavljena v obeh muzejih, bodo v Sankt Peterburgu predvidoma odprli konec prihodnjega oziroma v začetku leta 2019. V Ljubljani bo predvidoma na ogled v letu 2019 ali 2020, odvisno od dinamike dela in sredstev.

Diplomat, politik in prostozidar Janez Karel Filip Kobenzl (1712 Ljubljana - 1770 Bruselj) je bil med drugim komornik cesarja Karla VI., vodil je zunanjo politiko habsburške Nizozemske in v Bruslju ustanovil akademijo znanosti. Njegovo zbirko, ki je obsegala več kot 6000 risb - med njimi dela Dürerja, Rembrandta, Van Dycka in slik Brueghla ml., Rubensa in drugih -, je ruski diplomat kupil za cesarico Katarino II.

Do 14. januarja pa so v Narodni galeriji podaljšali razstavo Helena Vurnik - slikarka in oblikovalka, ki je izjemno obiskana.