V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so odprli razstavo Pionirji računalniške umetnosti. Tik za tem je sledilo odprtje razstave hrvaškega umetnika Davida Maljkovića z naslovom Again and Again.

Nazaj v čase "protoračunalniške" umetnosti
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala kustosinja Ida Hiršenfelder, bo razstava Pionirji računalniške umetnosti predstavila postopke, s katerimi so umetniki in umetniške skupine na presečišču med različnimi področji umetnosti - programirana umetnost, elektronska glasba, multimedialno gledališče - napovedali rabo računalnikov še pred njihovo popularizacijo in množično uporabo. Predstavila bo protoračunalniška dela, ki so nastala še brez računalnika. Najstarejše na razstavi predstavljeno delo je nastalo leta 1967, najmlajše nosi letnico 1994.

Umetniki so z algoritmi in kodiranim jezikom narekovali vzorčenje slikovne ploskve, določali performativne geste, programirali generativne zvočne kompozicije, razpirali arhitekturo in fizični prostor. Zastavljali so si vprašanja o interaktivnosti, procesualnosti, generativnosti, programabilnosti in virtualnosti, še preden so ta prišla v vsakdanji žargon, so ob razstavi zapisali v MSUM-u.

Vrednost zgodnjih umetniških poskusov, ki so težili k preplavljanju vseh čutov z avdiovizualnimi dražljaji, ni samo v tem, da so napovedovali vprašanja za prihodnost, temveč tudi v iskanju medijskih rešitev, ki ne ponujajo zgolj lahkotnega in hipnega razvedrila, temveč postanejo sredstvo za sprožanje višjega stanja zavesti, so še zapisali.

Na razstavi, ki bo na ogled do 22. novembra, so s svojimi deli zastopani Franc Curk, Goran Devide, Hidrogizma, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Skupina OHO - Marko Pogačnik, Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik in Edward Zajec.

Redefiniran pojem "retrospektivne razstave"
Maljkovićeva razstava Again and Again, ki so jo v MSUM-u pripravili leto dni po Retrospektivi v Zagrebu, ponuja novo interpretacijo žanra retrospektivne razstave. Medtem ko je zagrebška retrospektiva vzpostavila dialog z zagrebško institucionalno pokrajino, ljubljanska razstava po besedah kustosinje Bojane Piškur ponuja premislek o institucionalni in družbeni zgodovini MSUM-a.

Kot je povedala članica kuratorskega kolektiva WHW iz Zagreba Ivet Ćurlin, razstava združuje različna dela in elemente instalacij iz različnih faz Maljkovićevega ustvarjanja ter pri tem dekonstruira žanr pregledne razstave z nehierarhičnim pristopom do vseh del in objektov, ki jih postavlja drugega poleg drugega na navidezno neprimerne strukture, vzete iz skladišča muzeja.

Na razstavi, ki bo na ogled do 11. decembra, so predstavljene vse glavne Maljkovićeve teme in metode dela - odnos posameznika in kolektiva do kompleksnosti časa, pristop kolažiranja, avtoreferenčnost, nanašanje na delo drugih umetnikov, uporaba starejših del in razstavnih postavitev kot materiala, raziskovanje pojma avtonomije umetnosti in narave pogleda ter skrbno načrtovanje izkušnje razstave, so zapisali v MSUM-u.