Francija se več kot očitno naslanja na kulturno diplomacijo v svojih prizadevanjih po obnovitvi tradicionalnih vezi z Iranom v času, ko med državama potekajo napeti pogovori o političnih in varnostnih vprašanjih. Foto: EPA
Francija se več kot očitno naslanja na kulturno diplomacijo v svojih prizadevanjih po obnovitvi tradicionalnih vezi z Iranom v času, ko med državama potekajo napeti pogovori o političnih in varnostnih vprašanjih. Foto: EPA
Francija je najbrž tista država Zahoda, ki je v obdobju po sankcijah pokazala največ pripravljenosti za integracijo Irana nazaj na svetovno tržišče. Foto: EPA
Tapiserija iz Bayeuxa
Slavna tapiserija iz Bayeuxa, na kateri je upodobljena zgodba o normanski osvojitvi Anglije po bitki pri Hastingsu leta 1066, bo prvič po 950 letih zapustila Francijo in bo na ogled v Veliki Britaniji. Kdaj naj bi tapiserijo prenesli v Veliko Britanijo in kje bo tam na ogled, še ni znano, po navedbah medijev pa naj bi projekt izvedli v petih letih. Najprej morajo strokovnjaki preučiti načine, da bodo dragoceno delo prenesli brez morebitnih poškodb. Foto: Wikipedia

V Iranskem nacionalnem muzeju v Teheranu je na ogled razstava, ki jo je pripravil pariški muzej Louvre. Na njej je predstavljenih 50 umetnin iz pariškega muzeja – širok nabor, ki vključuje vse, od 2400 let stare egipčanske sfinge in poprsja rimskega cesarja Marka Avrelija do risb nizozemskega umetnika Rembrandta van Rijna in francoskega umetnika Eugena Delacroixa. Razstava je med drugim poklon 80-letnici Iranskega nacionalnega muzeja.

To je prva obsežnejša razstava v zgodovini Irana, ki jo je pripravil kak muzej z Zahoda. Francija se več kot očitno naslanja na kulturno diplomacijo v svojih prizadevanjih po obnovitvi tradicionalnih vezi z Iranom v času, ko med državama potekajo napeti pogovori o političnih in varnostnih vprašanjih. V Iran je v teh dneh odpotoval francoski zunanji minister Yves Le Drian, ki je razstavo uradno odprl, sicer pa je prišel tudi zaradi političnih pogajanj.

Tonska potnica na letalu
Umetnine so v Iran pripeljali s tovornim letalom. Kot je povedala Judith Henon iz muzeja Louvre, ki je spremljala njihov prevoz, je bilo nekatere umetnine lažje prepeljati kot druge. "Našim iranskim partnerjem je izjemno všeč sfinga. Vendar pa tehta skoraj tono, zato je bil njen prevoz izjemno težaven in zapleten," je dodala.

Razstava bo vrhunec dveletnih prizadevanj po podpisu sporazuma o sodelovanju, ki ga je januarja 2016 v Parizu podpisal iranski predsednik Hasan Rouhani.

Francozi so prvi kopali po Iranu
"Povezave med Francijo in Iranom so stare in globoke. Francija je bila pionirka arheoloških raziskav v Iranu," je ob odprtju poudaril predsednik muzeja Louvre Jean-Luc Martinez. Nova razstava je po njegovih besedah nadaljevanje zgodovinskih odnosov, ki datirajo v 19. stoletje. Francija je z Iranom povezana na še en način; poslopje Iranskega nacionalnega muzeja v Teheranu sta namreč načrtovala francoska arhitekta Andre Godard in Maxime Siroux.


Pot v svet si utirajo z umetninami

Louvre je v zadnjem času postal glavni adut francoske kulturne diplomacije. Predsednik Emmanuel Macron je lani odprl novo izpostavo muzeja Louvre v Abu Dabiju (mimogrede, Združeni arabski emirati so zavezniki največjega antagonista Irana v tej regiji, Savdske Arabije.) Francoska ministrica za kulturo je na začetku tega meseca odškrtnila vrata Mona Lizi: izjavila je, da je čisto mogoče, da bo najslavnejša slika po 500 letih v Parizu v prihodnosti morda odšla na kakšno turnejo v tujino.

Predsednik Macron je pred kratkim odobril tudi izposojo slovite tapiserije iz Bayeuxa: medtem ko bodo njen muzej v Normandiji prenavljali, bo tapiserija razstavljena v Veliki Britaniji.