Razstavo v Plečnikovi hiši, ki je nastala v sodelovanju z galerijo sodobnih vizualnih umetnosti Ravnikar, odpirajo 18. oktobra ob 13. uri in bo na ogled do 26. januarja 2025.

Bart Lunenburg (1995, Utrecht) se je raziskovanju dediščine Jožeta Plečnika posvetil v okviru svoje rezidence v Švicariji v Ljubljani. Poleg same arhitektove zapuščine se je osredinil tudi na načine, kako je bilo arhitektovo delo raziskovano in interpretirano skozi čas, ter na mehanizme, ki Plečnika povzdigujejo v skoraj mitično figuro, piše v napovedi razstave.

Odnos do določenih drevesnih vrst
Postavitev združuje več samostojnih serij fotografij in skulptur, pri čemer vsaka izmed njih tvori avtonomno prostorsko instalacijo, ki je hkrati povezana z drugimi. Umetnikova multidisciplinarna praksa se v večini osredinja na arhitekturo in z njo povezane vizualne podobe, na odsotnost in prisotnost stavb, njihove spomine in zgodovine. S prepletanjem arhitekturne zgodovine in dediščine z lastnimi osebnimi opažanji avtor ustvarja umetniška dela, ki raziskujejo zapleteni odnos med ljudmi ter njihovim naravnim in grajenim okoljem.

Lunenburg na razstavi na novo interpretira opus Jožeta Plečnika čez arhitekturne in ekološke elemente, kot sta slovenska tradicija čebelarstva, in Plečnikov odnos do določenih drevesnih vrst v Ljubljani. Hkrati arhitektovo snovno dediščino povezuje z vztrajno podobo marljivega posameznika oziroma slovite osebnosti genialnega uma, podobo, ki je globoko vtisnjena v tkivo tega mesta in države. Umetnik je ob razstavi napisal tudi izčrpen in poetičen esej.

Kustosinja Eva Simonič iz galerije Ravnikar je poudarila, da Lunenburgove umetnine vsebujejo subtilne namige na določene stavbe, drevesa, risalno orodje, tekstilne reference ali anekdote iz Plečnikovega življenja, pri čemer poskušajo razumeti, kako vsi ti vidiki skupaj še danes vplivajo na naše zaznavanje naravne krajine Ljubljane – ali katerega koli drugega mesta, če ta merila obravnavamo v univerzalnejšem smislu.

Spodbuda k novemu razmišljanju o dediščini Jožeta Plečnika
Po besedah kustosinje Plečnikove hiše Ane Porok si je Lunenburg – zavedajoč se svoje vloge zunanjega opazovalca – prizadeval odkriti in ponovno interpretirati pripovedi, ki obkrožajo Plečnikovo osebnost in ustvarjalnost. "Njegova sposobnost prepletanja različnih disciplin in ustvarjanja svežih perspektiv na tem dobro obravnavanem področju obljublja edinstveno izkušnjo, ki bo naše obiskovalce spodbudila k novemu razmišljanju o Plečnikovi dediščini in njenem pomenu v sodobnem kontekstu," je še dodala.

Lunenburg je diplomiral iz fotografije na Univerzi za umetnost HKU v Utrechtu. Študij, s poudarkom na umetnostni zgodovini, je nadaljeval na Univerzi v Amsterdamu (UvA). Njegovo delo je pritegnilo pozornost tako na Nizozemskem kot v tujini. Razstava njegovih del v Ljubljani je nastala s podporo nizozemskega veleposlaništva v Sloveniji in nizozemske fundacije Mondriaan Fund za vizualno umetnost in kulturno dediščino.