Postavitev, ki je nastala v sodelovanju z dunajskima Slovenskim kulturnoinformacijskim centrom (Skica) in Tehniško univerzo, se osredinja na družbene in čutne vidike Plečnikove preobrazbe Ljubljane.

Fotografije, posnete ob različnih dnevnih in letnih časih, raziskujejo kompleksnost Plečnikovih urbanih prostorov ter zajemajo njihovo intimnost in družbene procese, piše na spletni strani arhitekturnega centra.

Prepoznavna mestna krajina prestolnice
James je razstavo posvetil družabnim prostorom Plečnika v Ljubljani, kjer je arhitekt z vrsto javnih prostorov in povezovalnih poti ustvaril prepoznavno mestno krajino, ki s pomočjo spomenikov, stopnic, dvignjenih klopi, stebrov in drugih prostorskih oznak ustvarja vznemirljiv dialog z zgodovinsko snovjo in novo zasajenimi drevesi.

Fotografije razkrivajo tako intimnost, skromnost in strogost Plečnikovega zasebnega ateljeja kot razkošje in monumentalnost njegovih javnih prostorov. S skrbnim povezovanjem obojega je Plečnik postopoma ustvaril novo vizualno in prostorsko identiteto mesta, ki ustvarja prijetno vzdušje, ki ga je tako zelo cenil v sredozemskih mestih, piše na spletni strani muzeja.

V pričakovanju knjige o Plečniku
Leta 1942 rojeni fotograf Geoffrey James trenutno v sodelovanju z arhitekturno zgodovinarko Indro Kagis McEwen pripravlja knjigo o Plečniku. Sicer se že desetletja ukvarja s "pokrajinami in mestnimi pokrajinami, ki jih je ustvaril človek". Njegova dela so bila med drugim razstavljena v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA), Kanadskem centru za arhitekturo in Kraljevem inštitutu britanskih arhitektov v Londonu.

Sorodna novica Izbor Plečnikovih del vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine

Jože Plečnik (1872–1957) se je rodil v Ljubljani. Študiral je pri arhitektu Ottu Wagnerju na Dunaju, kjer je bil tudi član secesije. V avstrijski prestolnici je svoj pečat pustil s stavbami, kot sta Zacherlova hiša in (1905) in cerkev sv. Duha (1910–1913) v delavskem okrožju Ottakring. V medvojnem obdobju, po vrnitvi z Dunaja in Prage, je korenito spremenil urbanistično identiteto Ljubljane. Negova izbrana dela v Ljubljani so bila lani vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine.

Kuratorka razstave, ki bo na ogled do 28. julija, je Tina Gregorič, profesorica na Inštitutu za arhitekturo in oblikovanje dunajske tehniške univerze (TU Wien).