Dopolnjena izdaja knjige je izšla v sozaložništvu Muzeja in galerije mesta Ljubljane (MGML) in Galerije Dessa. Po avtorjevih besedah so vanjo vključena nova odkritja, poleg tega so se od prvega izida v letu 2017 nekatere stvari spremenile in jih je bilo treba komentirati.

Korenine vodiča segajo v 80. leta
Zgodba nastanka vodnika po Plečnikovi Ljubljani sega v 80. leta preteklega stoletja. Že ko je bila leta 1986 na ogled velika razstava o Jožetu Plečniku v pariškem razstavišču Centre Pompidou, so v okviru revije Arhitektov bilten (AB) razmišljali, da ni nobenega vodiča po Plečnikovi arhitekturi. Desetletje pozneje je nato Galerija Dessa izdala knjigo Plečnikova Ljubljana, ki so jo podpisali trije avtorji, poleg Andreja Hrauskyja še Janez Koželj in Damjan Prelovšek. Vodič je bil osnova, saj je bilo v tistem času najprej sploh treba popisati vsa Plečnikova dela, je povedal Hrausky.

Dodal je, da ko je bil pred desetimi leti kot zunanji sodelavec povabljen k pripravam za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, se mu je odprl dostop do vseh arhivov, kjer je lahko po mili volji raziskoval in odkril veliko novega. V sozaložništvu Galerije Dessa in MGML-ja je nato v jubilejnem Plečnikovem letu 2017 izšel njegov vodnik po Plečnikovi Ljubljani, ki je vključeval nova spoznanja in vseboval še več fotografij.

Tuji obiskovalci na veliko posegali po knjigi
Vodič je bil že lani jeseni razprodan, saj so predvsem tujci v Plečnikovi hiši kupovali angleško različico, so se odločili, da v letošnjem Plečnikovem letu, ko zaznamujemo 150. obletnico njegovega rojstva, izdajo ponatis. A kot pravi Hrausky, ponatis odpre možnost za popravke, vključitev novih odkritij, marsikaj pa se je tudi spremenilo in potrebuje komentar – denimo nova streha nad Križankami.

Dopolnjena izdaja vodnika tako prinaša kar nekaj dopolnitev: poleg novega, osveženega uvodnika, priročnega seznama vseh Plečnikovih del, vpisanih na Unescov seznam svetovne dediščine ter jasne označitve teh del v knjigi, preoblikovanja nekaj strani in dopolnitve slikovnega gradiva, je avtor knjigo dopolnil kar s tremi novimi Plečnikovimi deli.

Arhitekt, ki je vsako stvar na novo premislil
"Za dve smo šele zdaj lahko dokazali Plečnikovo avtorstvo, eno pa je bilo šele nedavno postavljeno. Malokdo ve, da je Plečnik postavil kip kralja Aleksandra, izdelal ga je Nikolaj Pirnat, v veži ljubljanske univerze, ki se je tedaj po njem tudi imenovala. Šele zdaj smo našli pismo predsednika akademije, ki je Plečniku naročil oblikovanje spominske plošče na stavbi, v kateri je živel France Prešeren. Od lani pa Grajski hrib krasi rekonstrukcija Plečnikovega čebelnjaka, ki ga je Plečnik zasnoval za vrt v Masarykovi letni rezidenci v kraju Lany pri Pragi," je povedal avtor.

Dodal je, da so besedila ob Plečnikovih arhitekturah dvodelna – najprej so predstavljeni podatki o nastanku, ki jim sledijo razlage o arhitektovih kreativnih odločitvah. Kot poudarja Harusky, je namreč Plečnik najmočnejši prav v tem, da je vsako stvar na novo premislil. "Ni se zadovoljil s tem, da bi prek reke naredil most. Naredil je Tromostovje, Šuštarski most kot trg na vodilih, Trnovski most pa je z drevesi oblikoval kot park pred cerkvijo," je sklenil avtor knjige.