V Mestnem muzeju v Braunschweigu bodo v petek odprli razstavo, na kateri bo predstavljenih 120 umetniških del, ki bodo pričala o Schillerjevem vplivu na moderno. Med drugim bodo razstavljena dela Lovisa Corintha, Maxa Liebermanna in Vasilija Kandinskega. Umetniki klasične moderne so namreč zoreli pod močnim vplivom klasikov, kot sta bila Goethe in Schiller. Večina razstavljenih del je last sklada zakoncev Elisabeth in Hansa-Joachima Bönscha.

Na razstavi, ki bo na ogled postavljena do konca januarja, bodo obiskovalci lahko odkrivali, kako se je razraščal Schillerjev kult, katerega začetki segajo v 19. stoletje. Schillerju so po vsem svetu postavili številne spomenike, od New Yorka pa do Hamburga.

O Schillerjevi slavi pričajo tudi številni obstoječi portreti njega in njegove družine. En prostor galerije bo dodeljen dramama Razbojniki in Wallenstein; v ta kontekst spada tudi skica za tisti čas zelo inovativnega vrtljivega odra, ki ga je leta 1908 Max Reinhardt v Kölnu uporabil za uprizoritev Razbojnikov.

(Pre)zgodaj umrli romantik
Schiller poleg Goetheja velja za največjega nemškega dramatika in enega osrednjih predstavnikov literarne smeri Sturm und Drang (viharništvo), ki je s fantazijskimi temami in idejami o človekovi svobodi postavilo temelje razmahu romantične literature z začetka 19. stoletja. Čeprav je za posledicami vnetja pljuč umrl še pred 46. rojstnim dnem, je zapustil bogat literarni opus: svojo prvo dramo Die Räuber (Razbojniki) je napisal pri komaj 22 letih. V njej je načel temo nesporazumov med sinom in očetom, ki jo je nadaljeval tudi v nekaterih poznejših delih. To ne preseneča, kajti tudi sam je izkusil napete odnose s svojim očetom, ki ga je prisilil študirati medicino in pravo, ki ga nista zanimala.

Med njegovimi ostalimi deli velja omeniti še dramo Wiljelm Tell, tragediji o Mariji Stuart in devici Orleanski, napisal pa je tudi besedilo Ode radosti, ki jo je pozneje uglasbil Ludwig van Beethoven.