Retrospektivno razstavo začetnika abstraktnega slikarstva si je do prvih dni marca ogledalo že 400.000 ljudi in zaradi izjemnega zanimanja bo odprta še ta konec tedna. S tolikšnim obiskom je razstava premagala retrospektivo enega izmed utemeljiteljev nemškega ekspresionizma Franza Marca (ravno Marc je bil skupaj s Kandinskim glavni akter münchenskega ekspresionističnega gibanja Blauer Reiter (Modri jezdec)), za ogled katere je v sezoni 2005/2006 vstopnico kupilo nekaj več kot 300.000 ljudi. Vsem, ki morebiti v tem trenutku obžalujete, da se niste podali na münchensko razstavo, naj v tolažbo povemo, da bo razstava odpotovala v Pariz, kjer bo v centru Pompidou odprta med aprilom in avgustom, od septembra do januarja naslednje leto pa bodo razstavo predstavljali še v newyorškem Guggenheimovem muzeju.
Nujna naveza München-Pariz-New York
Kuratorji razstave Kandinski - Absolut. Abstrakt (Kandinski - Absolutno. Abstraktno) so poudarili, da so želeli s 95 izbranimi deli kar najbolj celovito predstaviti opus Vasilija Kandinskega. Prav zato je bilo tudi nujno vzpostaviti 'navezo' med münchenskim Lenbachhausom, pariškim Centrom Pompidou in newyorškim muzejem Salomona R. Guggenheima. Prva od ustanov namreč v svojih prostorih hrani bogato zbirko dela Kandinskega v letih ekspresionističnega gibanja Blauer Reiter, pariška in newyorška ustanova pa se lahko pohvalita z lastništvom slik Kandinskega iz obdobja njegovega sodelovanja z Bauhausom in iz njegovega pariškega, to je poznejšega, obdobja.
Dela, ki jih je preferiral tudi Kandinski sam
Zaradi izjemnega obsega opusa Vasilija Kandinskega so se kuratorji odločili, da bo težišče razstave usmerjeno k delom, ki jih je kot posebej odlična cenil tudi Kandinski sam in na primeru katerih je umetnik tudi sam razlagal svojo umetnost in abstrakcijo v slikarstvu. Avtorji razstave so se odločili, da ravno abstrakciji namenijo največji poudarek, zato je zgodnja ustvarjalnost zastopana bolj skopo, v žarišču pa so dela, v katerih je mogoče prepoznati vizijo Kandinskega, v likovni umetnosti predstaviti teozofski pogled na svet oziroma teozofsko kozmogonijo.
Teozofska teorija namreč konstatira, da je stvaritev vesolja geometrično napredovanje, ki se začne s piko; stvaritev tako obsega porajanje vedno novih geometrijskih teles, ki pa so vsa po vrsti uglašena s prvobitnim elementom. To nazorovanje o geometrični harmoniji na razstavi najbolje prikaže imenitno sosledje velikih impresij, improvizacij in kompozicij, ki jih je Kandinski ustvarjal v obdobju tik pred prvo svetovno vojno. Tedaj se je tudi uveljavil kot eden ključnih modernih likovnih ustvarjalcev, ki je svoj pečat pustil tudi kot teoretik, čigar ideje so bistveno zaznamovale likovno umetnost celotnega 20. stoletja.
Polona Balantič