"Zapis v Krakovskem koledarju dodaja podrobnost, da je Ana umrla ob štirih popoldne v krakovskem gradu. Po Długoszu je žalujoči kralj v solzah naročil in plačal za njen pogreb v krakovski katedrali ter ukazal, da se po celotnem kraljestvu praznuje pogrebne slovesnosti. Potem ko je pokopal kraljico, se je v žalnih oblačilih odpravil na Velikopoljsko. Svetokriški letopis dodaja, da so Ano pokopali pod oltar sv. Doroteje. Petnajst let pozneje so ob mater položili še hči Jadvigo, ki je umrla v starosti triindvajsetih let," piše Maja Lukanc v Ogrodju za biografijo Ane Celjske. Foto: Pokrajinski muzej Celje

Ob tej priložnosti bo muzej 20. maja letos v Krakovu predstavil novo knjigo iz zbirke Starožitnosti z naslovom Ana Celjska - celjska grofica na poljskem prestolu. O Ani Celjski je v knjigi pisala Maja Lukanc.

Zgodovinarka Rolanda Fugger Germadnik pa je v publikaciji predstavila kratek oris zgodovine družine Celjskih, iz katere Ana izvira. Knjiga je dvojezična, v slovenskem in poljskem jeziku, so sporočili iz omenjenega muzeja.


Ana Celjska se je v zgodovino vpisala kot prva predstavnica rodbine grofov Celjskih, ki se ji je po spletu naklonjenih okoliščin uspelo povzpeti do kraljevega položaja. Njena mati Ana Poljska, poročena z Viljemom Celjskim, je bila hči zadnjega poljskega kralja iz domače poljske dinastije Piastov, Kazimirja Velikega.

Poročena na Poljsko
Prav zaradi svojega plemenitega porekla je Ana leta 1402 postala druga žena poljskega kralja in litovskega velikega kneza Vladislava II. Jagiela in tako omogočila legitimacijo njegovega položaja na prestolu. Leto dni pozneje, 25. februarja 1403, je sledilo kronanje in tako je Ana postala kraljica.

Nič več v senci Barbare Celjske
Ana Celjska je bila do zdaj malo raziskana osebnost iz celjske hiše, ki je bila v senci svoje bolj znane sestrične Barbare. "Zaradi povečanega dotoka obiskovalcev iz Poljske, ki jih opažamo v zadnjih letih v Pokrajinskem muzeju Celje, smo se odločili, da v letu, ko se spominjamo 600-letnice njene smrti, pripravimo več dogodkov, ki bi Ano Celjsko bolj približali tako Slovencem kot tudi Poljakom," še navajajo v pokrajinskem muzeju.