Znameniti portreti Maa Cetunga, ki jih je ustvaril Andy Warhol, bodo na Kitajskem izločeni iz Warholu posvečene retrospektivne razstave. Razstava ob 25. obletnici umetnikove smrti, ki je v teh mesecih na azijski turneji, predstavlja več kot 300 Warholovih del, tudi slovite variacije Campbellove juhe ter portrete Marilyn Monroe in Jackie Kennedy.

"Politično občutljivi" - toda na kaj?
V tem širokem izboru je načeloma tudi deset portretov nekdanjega kitajskega voditelja v tehniki akrila in na svili - a jih bodo za kitajski postavitvi (v Pekingu in Šanghaju) naslednje leto pospravili v skladišče. "Čeprav smo upali, da bomo omenjene podobe lahko vključili na razstavo in tako predstavili tudi umetnikovo zanimanje za Kitajsko, razumemo, da nekaterih podob na Kitajskem preprosto še ni mogoče razstaviti," so na sedežu Warholovega muzeja zapisali v sporočilu za javnost, v katerem se niso opredelili, ali gre pri tem za cenzuro kitajskih oblasti.
Predstavniki kitajskih oblasti v Pekingu in Šanghaju za komentar še niso dosegljivi; Bloomberg Businessweek navaja neimenovani "vir blizu kulturnim oblastem", ki potrjuje, da je razlog za umik v resnici "politična občutljivost".

Dejansko je šlo za hommage
Ni čisto jasno, ali so Kitajci "občutljii" na Warholovo kombiniranje barv ali na to, da je rad barval čez črto - toda dejstvo je, da popartist ni bil pretirano političen umetnik in da ga je zanimal predvsem Maov status kulturne ikone. V bistvu se je hotel pokloniti predsedniku vsesplošni razvpitosti; slava je bila pač nekaj, kar je Warhol cenil v vseh njenih pojavnih oblikah. Konec koncev se je leta 1982 med obiskom Pekinga pod portretom na Trgu nebeškega miru tudi prav po turistično slikal.

Razstava z naslovom Andy Warhol: 15 minut večnosti je ena doslej največjih predstavitev Warholovih del. Trenutno je (z Maovimi portreti vred) na ogled v Hongkongu. mimogrede, hongkonški tajkun Joseph Lau je leta 2006 na dražbi za enega od Warholovih portretov Maa odštel 17,4 milijona dolarjev.

Še vedno svetinja
Sitotiski Maa so nastali po obisku predsednika Nixona na Kitajskem, kjer se je leta 1972 sestal s takrat že bolehnim predsednikom; spadajo med Warholova najslavnejša dela. Za predlogo si je vzel tono in pol težek portret predsednika iz delavnice Džang Dženšija, ki krasi kitajski denar in ki še danes visi nad Trgom nebeškega miru v prestolnici. Na tem mestu je leta 1948 Mao razglasil ustanovitev moderne kitajske države (in tukaj je tudi shranjeno njegovo balzamirano truplo). Leta 1989, ko so Peking pretresale demonstracije, je bil mehanik avtobusov Lu Dečeng, ki je bil zasačen med obmetavanjem portreta z jajci, obsojen na na 18 let za zapahi. Še predlani so varnostniki nasilno odvlekli osamljenega protestnika, ki je podobo skušal popackati s črnilom; še dve leti prej je neki pogumnež vanj vrgel goreč predmet in dejansko poškodoval enega od vogalov. Portret so takrat hitro nadomestili z rezervnim.

Morda nočejo dajati umetnikom novih idej?
Direktor Warholovega muzeja Eric Shiner je že poudaril svoje razočaranje nad iztekom dogodkov. "Razočarani smo, ker je Warholovo podobje tako vseprisotno v sodobni kitajski umetnosti." Američana poljskega rodu je za svojega vzornika navaja Ai Vejvej; to, da je na starodavno vazo iz dinastije Han natisnil logo Coca-Cole, je gotovo očitna navezava nanj.

Umetniki, kot je Jue Mindžun, nadaljujejo Warholovo prakso križanja visoke in množične kulture. Popartistični vpliv je moč videti v delih bratov Gao, ki sta zaslovela s celo serijo del, ki predsednika Maa postavijo v "kompromitirajoče" položaje - od tega, da sta mu dodala ogromne prsi, do tega, da sta si zamislila cel strelni vod Maovih klonov, ki so tik na tem, da bodo ustrelili Jezusa.

Popart so v politične namene uporabili tudi drugje: nekdaj propagandni severnokorejski umetnik Song Bjeok, ki se je pozneje začel ukvarjati s satiro, je v svoje porogljive portrete Kim Džong Ila redno inkorporiral warholovske simbole, od campbellove juhe do Marilyn Monroe.