Kipar Boštjan Drinovec ter slikarji Milan Kastelic, Miran Kreša in Peter Štrovs so poleg tega tudi avtorji, ki jih druži izoblikovan likovni jezik, zato njihova skupna razstava, ki so jo odprli v galeriji Šikoronja v Rožku na avstrijskem Koroškem, še zdaleč ni umetniški kaos, čeprav vsak ustvarja s svojim likovnim izrazom. Njihova dela je za razstavo izbrala kustosinja Elizabeta Rogovič, njen izbor pa bo mogoče preveriti do 10. septembra.

Čarovnija svetlobe
Najstarejši med sodelujočimi umetniki je Kastelic, ki slike gradi s pomočjo čarovnije prosojnosti in plastenja. Na njegovih delih ima glavno besedo svetloba, pa naj bodo slike upodobljene na vosku, pleksisteklu ali klasičnem slikarskem platnu, na katerih ustvarja meditativne pokrajine, v katerih so skrite zastrte podobe.

Člani kluba 1973
Pet let mlajši od njega so vsi drugi ustvarjalci, ki jih druži letnica 1973. Med njimi izstopa kipar, medtem ko se Kreše in Štrovc bolje znajdeta v dveh dimenzijah. Drinovec, lani dobitnik nagrade po izboru strokovne žirije na deveti slovenski kiparski razstavi, je pri nas že dovolj dobro znan, saj ga zastopajo hudomušni uporniki, ujeti v prepoznavno formo čistih gladkih linij. Njegovi junaki odlično živijo sami zase ali pa v igrivih postavitvah, kjer ustvarjajo zgodbe. Nemiren, raziskovalni duh umetnika vseskozi žene, da svojo vedrino in optimizem na izviren način prenaša v vedno nove oblike, hkrati pa se nenehno poigrava z različnimi materiali in igrivimi postavitvami, je Drinovca predstavila kustosinja razstave.

Za Kreševe slike je po drugi strani ocenila, da so dosežek poglobljenega raziskovanja misticizma, analitične psihologije in hermetizma. Na njih združuje ogenj, vodo, zrak in zemljo, njegova dela pa odlikuje tudi bogata alkemična in metafizična vsebina.

Peter Štovs pa svoje ustvarjanje deli na dela, ki jih imenuje velike resne slike, in na izdelke, ki jih v to kategorijo ni mogoče uvrstiti, saj so nekoliko bolj lirični. Resne slike namreč nastajajo na velikih platnih, na katerih predstavlja svoje zgodbe, doživljanje sveta ter prepletanje lastnih podob in slik iz množičnih medijev. Njegov likovni izraz pa odlikuje popolna predanost štafelajnemu slikarstvu in celotnemu ritualu klasične priprave slike.