Prva razstava v seriji, ki jo bodo odprli danes, je Klofuta javnemu okusu (Eine Ohrfeige dem öffentlichen Geschmack). Na njej bo do 3. januarja razstavljenih okrog 40 del 23 umetnikov; nekatera niso bila še nikoli prej na ogledu javnosti. Vsi eksponati sicer prihajajo iz muzejske zbirke, ki se lahko pohvali z 800 deli iz zgodovine ruske avantgarde.
Prva razstava iz niza se seveda navezuje na futuristični manifest utemeljitelja futurizma, Filippa Tommasa Marinettija, ki je nastal leta 1909 in ki je vseboval vse ključne ideje futurističnega gibanja: prelom s tradicionalno kulturo in estetiko ter proslavljanje tehnike, nasilja in vojne. Leta 1912 v Moskvi napisani ruski futuristični manifest (z naslovom Klofuta javnemu okusu) je bil v skladu s tem poziv umetnosti, naj se osvobodi uveljavljenih konvencij. Ruska vpletenost v prvo svetovno vojno je med avantgardnimi umetniki izzvala celo paleto odzivov: paradoksalno so opozarjali na uničujočo moč sodobnega orožja in se obenem navduševali nad brezčasno mitologijo vojne.

Razstavljena dela umetnikov, kot so Ljubov Popova, Aleksandra Ekster ali umetniški par Natalija Gončarova in Mihail Fjodorovič Larionov, so sinonim za prelom z moderno v Rusiji. Nanj je odločilno vplivala avantgarda v Franciji in Italiji. Tako so nastala dela v kubo-futurističnem stilu, ruska različica francoskega kubizma, ki slikarski motiv razstavlja v geometrične like. Predstavljena bodo tudi dela slikarske smeri rejonizma, ki sta jo razvila Larionov in Gončarova.

Druga razstava iz cikla, na ogled bo prihodnje leto, bo posvečena Kazimirju Maleviču, utemeljitelju suprematizma in avtorju znamenite slike Črni kvadrat na belem polju.

A. J.