To je Splitski evangeliar, ki je nastal med 6. in 8. stoletjem in torej izvira iz obdobja pokristjanjevanja slovanskih prednikov današnjih Hrvatov. Skupaj s krščanstvom so sprejeli tudi latinsko pismenost. V samostanih, v začetku benediktinskih, so ustanovili prve skriptorije. Frančiškani pa so bili zaslužni za standardizacijo in širjenje rimskega misala, najpomembnejše liturgične knjige Katoliške cerkve.

Poleg latinske pisave so že v zgodnjem obdobju svoje zgodovine začeli na območju današnje Hrvaške uporabljati glagolico. Med najlepše glagolske kodekse iz 14. in 15. stoletja spadata Misal kneza Novaka in Misal vojvode Hrvoja Vukčića Hrvatinića. Med glagolskimi liturgičnimi knjigami, ki so jih pisali in okraševali v domačih delavnicah, pa ne gre pozabiti na že omenjeni Beramski misal, ki ga je verjetno napisal in poslikal Bartol iz Krbave.

Ned ročno napisanimi in iluminiranimi rokopisi velja omeniti še Horarij Farnese iz 16. stoletja, ki ga je iluminiral Juraj Julije Klović, eden največjih miniaturistov vseh časov.

Prva izpričana tiskarna delovala v Senju
Kot drugod po Evropi je tudi na območju Hrvaške 15. stoletja prepisovane kodekse počasi izpodrinila tiskana knjiga. Prva hrvaška inkunabula je glagolski Misal iz leta 1483, pri čemer sta kraj in ime tiskarja ostala neznana. Prva izpričana hrvaška tiskarna pa je bila v Senju, v njej so leta 1494 natisnili Senjski misal.

Pomemben del hrvaške knjižne kulture 16. stoletja so tudi tiste hrvaške knjige, ki so izšle v Nemčiji. Med najdejavnejšimi izdajatelji sta bila hrvaška protestanta Stjepan Konzul in Anton Dalmatin, ki sta ustanovila tiskarno v Urachu.

Porast tiskarn v 19. stoletju
V Zagrebu je v 17. stoletju delovala tiskarna književnika in grafika Pavaa Ritterja Vitezovića, sredi 18. stoletja tiskarna Johanna Baptista Weitza, v 19. stoletju je naglo raslo število tiskarjev v vseh večjih mestih. Ob pregledu knjižne dejavnosti druge polovice 19. stoletja ne moremo mimo Matice hrvatske, ki je bila ustanovljena leta 1842 v Zagrebu kot Matica ilirska. Njene knjige so oblikovali umetniki, ki so se obračali k takrat modernim umetniškim tokovom, historicizmu, simbolizmu, pozneje tudi k secesiji oziroma modernim izrazom grafičnega oblikovanja.

Z geometričnim vzorcem okrašene knjige
Obdobje med obema svetovnima vojnama med drugim predstavljata deli ilustratorja in oblikovalca Vladimirja Kirina ter slikarja Krsta Hegedušića. Po drugi svetovni vojni in obdobju socialističnega realizma sta proizvodnja knjig in sama knjižna umetnost ujeli korak s smernicami na Zahodu. Slikarji in oblikovalci so zagovarjali abstraktni geometrizem, ki je postal ena pomembnejših smeri grafičnega oblikovanja in knjižne umetnosti. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo pomembno eksperimentalno oblikovalsko gibanje Nove tendence.

Prelom iz 20. v 21. stoletje zaznamuje pluralizem oblikovalnih načinov. V razstavo so vključene enciklopedije, leksikografska dela, katalogi razstav in umetnostnozgodovinske monografije, ki so spoj premišljenega oblikovanja, umetniške ustvarjalnosti in skrbne tehnične izvedbe.

Razstava, s katero v NUK-u zaznamujejo Evropsko leto kulturne dediščine, bo na ogled do 19. marca.