Razstava, ki bo na ogled do 29. maja, je rezultat več kot 18 let ukvarjanja Ferdinanda Šerbelja s tem obdobjem umetnosti druge polovice 18. stoletja. Gre za čas, ko so prizorišče zapolnili učenci in posnemovalci že omenjenih osrednjih baročnih slikarjev Franca Jelovška, Valentina Metzingerja, Fortunata Berganta in Antona Cebeja. Oblikovale so se podobarske delavnice, ki so neposredno ali prek grafičnih predlog obnavljale povzete slogovne formulacije in kompozicijske sheme, vendar hkrati izgubile vitalnost slikarskega jezika.
Slikarstvo je vse bolj izzvenevalo v bolj ali manj poljudnem toku z znanimi ikonografskimi obrazci in eklektično povzetimi ter dekorativno preoblikovanimi baročnimi formulacijami. Od tu tudi naslov razstave Izzvenevanje nekega obdobja, Šerbelj pa se je pri postavitvi omejil zgolj na osrednjo Slovenijo.
Nova dejstva in nekaj že pozabljenih slik
Poznobaročno slikarstvo na Kranjskem ponazarja 81 slik ter 25 grafik in risb, ki pomagajo zapolniti sivo liso v zgodovini likovne umetnosti v Sloveniji. Iz sicer slabo ohranjene slikarske dediščine omenjenega obdobja je izbral slogovno ali ikonografsko značilna dela, ki dovolj jasno zarisujejo podobo časa. Razstava predstavlja več novih dejstev, pozabljenih slik in slikarjev, številna dela pa so povezana z imeni avtorjev ali so na novo umeščena v slikarske opuse.
Kremser Schmidt in z Layerjem v 19. stoletje
Tudi prihod Martina Johanna Schmidta iz Kremsa na začetku 70. let pa do leta 1787 vitalnosti podobarskih delavnic ni zmanjšal. Prav Kremser Schmidtovo slikarstvo predstavlja kakovostni vrh druge polovice 18. stoletja na Kranjskem in odmeva v delih mojstrov družine Layer. Leopold Layer je prvi pri nas z nepregledanim opusom in zadnji med baročnimi ustvarjalci ter poustvarjalci, ki mu še gre priznanje kakovostnega slikarja. Študiral je beneško ter Kremser Schmidtovo slikarstvo in šele z njim je na Kranjskem v eklektičnem sožitju obeh omenjenih umetnostnih polov njegovo slikarstvo izzvenelo v pobaročno 19. stoletje.
Kot vezni člen med Layerjevo delavnico in slikarji 19. stoletja lahko označimo Janeza Andreja Herrleina in Janeza Potočnika. Prvi se je slikanimi portreti in deli za meščanske naročnike najzanesljiveje približal slogovnim novitetam, vendar je ostajal v okviru baročne tradicije.
Največ sakralne ikonografije
V slikarstvu tistega časa prevladujejo sakralna del, a saj je bilo tudi sicer 18. stoletje na
Kranjskem profano skromno. Zaradi tega tudi portreta ni veliko, zato pa je veliko oltarnih slik, ki so pravzaprav postale najpogostejši predmet naročil in prevladujoči del oltarnega nastavka, ki se vse bolj reduciral na njihov okvir. Največ razstavljenih del je torej v cerkveni lasti, del gradiva prihaja tudi iz zbirk Narodne galerije in iz drugih muzejskih institucij.