Leta 1949, ob stoti obletnici pesnikove smrti, so namreč nameravali prenesti njegove posmrtne ostanke iz Kranja v Vrbo in tam postaviti primerno spominsko znamenje, a projekt nikoli ni bil uresničen, zato ga želijo z razstavo zdaj predstaviti tudi širši javnosti, ki ga ne pozna.

Na natečaj je takrat ministrstvo za prosveto posebej povabilo tudi arhitekta Jožeta Plečnika. Z zamislijo za Prešernov mavzolej se je Plečnik, kot kažejo ohranjeni načrti in makete, ukvarjal vrsto let, že med drugo svetovno vojno. Po natančnem ogledu Vrbe - tja ga je pripeljal pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki je bil leta 1939 pobudnik za odkup Prešernove rojstne hiše - je izdelal tri različice za Prešernov nagrobnik, a zaradi financ in Plečnikove "neprimernosti" za tedanji čas mavzoleja niso nikoli postavili.

Veličastni mavzolej za velikega pesnika
V prvi različici si je največji slovenski arhitekt za največjega slovenskega pesnika zamislil sarkofag, ki bi stal v bližini Prešernove hiše in bi bil obkrožen s topoli, po drugi bi nasproti cerkve sv. Marka postavili okoli 4 metre visoko žaro s pokrovom na okroglem podstavku, najbolj veličasten pa bi bil mavzolej. Trapezasto oblikovana pot, na koncu katere bi stal deset metrov visok mavzolej s klasično zasnovo s pesnikovim grobom, bi potekala od Prešernove rojstne hiše do cerkve sv. Marka. Čeprav je projekt že padel v vodo, je Plečnik oblikovanje spomenika nadaljeval vse do leta 1952, ko je oblikoval bolj poenostavljene različice, saj je v desetih letih pripravil več različic mavzoleja, sarkofaga in kamnite žare.

Simbolno srečanje dveh velikih duhov
Plečnik je do Prešerna pristopil zelo spoštljivo, saj ga je kot velikega umetnika visoko cenil in je bil njegov velik občudovalec. "Ko se dva tako velika duhova srečata, čeprav ne v življenju, ampak na simbolni ravni, začutita drug drugega," meni zunanji sodelavec Arhitekturnega muzeja Ljubljana in avtor vsebine razstave Klemen Košir, ki je vesel, da se vendarle predstavlja tudi delček Plečnikovega ustvarjanja, s katerim se umetnostni zgodovinarji niso dosti ukvarjali. Ta razstava je namreč prva analitična poglobitev v vprašanje mavzoleja v Vrbi.

Načrte do danes že povozil čas
"Do današnjega dne nisem razmišljal o ideji, da bi bil v Vrbi takšen mavzolej. Vendar je zdaj v kontekstu prihodnje ureditve Vrbe, ki jo pripravljamo, ta ideja vsekakor vredna razmisleka, vendar pa bi se pred takšnimi odločitvami posvetovali s stroko, ali bi to sodilo v Vrbo ali ne," je povedal župan občine Žirovnica Leopold Pogačar. Beba Jenčič iz Gorenjskega muzeja in Košir pa ne verjameta, da bi Plečnikove načrte za Prešernov mavzolej kdaj vendarle uresničili. "To je bil projekt, ki je bil v svojem času aktualen, danes pa imamo dobre arhitekte, ki bi znali narediti kakšen spomenik, ki bi bil ustrezen," je dejal Košir.

Župan: Naredi se bore malo
Župan Pogačar pa je želel priložnost izkoristiti tudi za spodbuditev ideje ureditve Vrbe med politiki na državni ravni. "Vsi imajo polna usta Vrbe, naredi pa se bore malo," je poudaril Pogačar in opozoril, da občina sama le težko poskrbi za vse, kar bi bilo v Vrbi potrebno. Kljub temu bo po letu 2010 začela graditi obvoznico, ki bo zavarovala Prešernovo hišo in omogočala večje prostor pred njo, in urejati kulturni center.

Odprtje razstave sta v Vrbi spremljali tudi javna predstavitev radiofonske igre Sonetni venec v izvedbi Poldeta Bibiča in produkciji Radia Slovenija ter prireditev, na kateri so člani parlamentarnih strank - a udeležba politikov je bila precej skromna - recitirali Prešernove pesmi. Razstava Plečnikovih osnutkov za Prešernov mavzolej, ki jo je v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi postavil Gorenjski muzej, bo odprta do konca leta.