Za vodilni motiv razstave, ki naj bi Gorenjce predstavila kot varčne, marljive in iznajdljive ljudi, so si v Gorenjskem muzeju izbrali orodje in ga v zgodovinskem razvoju ponekod namenoma postavili narobe.

Iz muzeja z nasmeškom na obrazu
Razstavo, ki je zaradi svojega namena, da bi ljudem na lica pričarala nasmeh, novost na muzejskem parketu, sestavlja šest poglavij. Vsako je posvečeno posebni temi, jedro vsake pa je orodje oziroma pripomoček, in sicer sveder, sekira, pisala, kopalniški in kuhinjski pripomočki ter ključavnica. Okoli njih se razvija hudomušna muzejska zgodba, ki predstavi zgodovinski razvoj predmeta v svetovnem in lokalnem merilu, ki pa je na mestih namenoma postavljen narobe. Tako se na primer prazgodovinski kamnit sveder znajde montiran v električno ročno vrtalko.

Malo za šalo ... a tudi zares
Direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman poudarja, da "čeprav morda tako izgleda, razstava ni ena velika neumnost", ampak je dobro premišljena. Potrebno pa jo je podrobno in natančno gledati.

Idejno zasnovo razstave in besedila sta pripravila arheologa Tomislav Kajfež in Miran Pflaum, kustodinja razstave pa je Monika Rogelj. Razstavljeni predmeti so iz zbirk Gorenjskega muzeja in prav zaradi bogate zastopanosti v zbirki so snovalci razstave za vodilno noto izbrali orodje. Z njim so lahko na razstavi izpostavili tudi vodilnega gorenjskega trgovca s temi artikli oziroma tehničnim blagom.