Tako si je mogoče ogledati Kocbekov rojstni list, njegova spričevala, sklep o podelitvi Prešernove nagrade, pisma, ki si jih je izmenjal med drugim z Borisom Pahorjem, baletnima zakoncema Mlakar in Janezom Stanonikom, v vitrinah pa bodo svoj prostor našla tudi Kocbekova dela v slovenščini in prevodih. Z razstavo Edvard Kocbek v spominu Slovencev se tako tudi v NUK-u pridružujejo prireditvam ob 100-letnici književnikovega rojstva.
Gradivo, ki so ga predstavili na tokratni razstavi, pa ni zbrano na novo, ampak ga v narodni rokopisni zbirki hranijo že več kot desetletje. V njej je poleg Kocbekovih dokumentov in fotografij varno spravljeno tudi gradivo o Trubarju, Prešernu, Kosovelu in drugih pomembnih avtorjih, ki so ustvarjali v slovenščini.
Največja predstavitev kulture 20. stoletja?
Iz gradiva, zbranega o Kocbeku, si lahko vsak obiskovalec o njem izoblikuje svojo podobo, je prepričan avtor razstave dr. Mihael Glavan. Ta je ob predstavitvi razstave dejal tudi, da je Kocbek tako pomemben del slovenske zavesti, kulturne in politične, da lahko govorimo o največji postavitvi slovenske kulture in književnosti v 20. stoletju.
Spomenik, proslava, zgoščenka ...
Največ prireditev ob Kocbekovem jubileju se je sicer zvrstilo okrog 27. septembra, ko so v ljubljanskem parku Tivoli književniku in politiku odkrili spomenik, v SNG-ju Drama pa so na osrednji državni slovesnosti intepretirali njegovo poezijo. Ta je dosegljiva tudi na zgoščenki, na njej pa je mogoče Kocbekovi poeziji prisluhniti v izvedbi slovenskih pesnikov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje