Dvodnevnega simpozija se udeležujejo najvidnejši poznavalci Kocbekovega dela, kot so Andrej Inkret, Joža Mahnič, Alojz Rebula, Boris Pahor in France Pibernik.

Na dopoldanskih razpravah je bilo slišati mnenje, da Kocbekovo ustvarjanje pomeni tretji vrhunec sodobne slovenske poezije po Ivanu Cankarju in Srečku Kosovelu.

Na program simpozija so uvrstili razprave o avtorjevem pesniškem jeziku (Boris A. Novak), Kocbekovih novelah (Joža Mahnič), Kocbekovem odnosu do krščanstva (Alojz Rebula) in o Kocbeku v povezavi s političnim delovanjem krščanskih socialistov (Janko Prunk).

Mnenja razpravljajočih so bila najbolj deljena glede Kocbekove uvrstitve med krščansko-socialistični in komunistični nazor, slišati je bilo tudi mnenja, kot so na primer, da Kocbek sploh ni bil krščanski socialist, ali pa da se je s podpisom Dolomitske izjave žrtvoval za idejo revolucije.

Opoldne so predstavili tudi desetminutni film Milana Ljubiča, v katerem Kocbek razmišlja o svojem življenju.