V zgodovinskem atriju Mestne hiše že vrsto let pripravljajo razstave bogatega arhivskega gradiva, ki ga hranijo. Foto: MMC RTV SLO
V zgodovinskem atriju Mestne hiše že vrsto let pripravljajo razstave bogatega arhivskega gradiva, ki ga hranijo. Foto: MMC RTV SLO
Razstava, katere avtor je tudi Jože Suhadolnik, želi prispevati h kulturnemu utripu Ljubljane in opozoriti na pomembnost varovanja zakladov kulturne dediščine. Foto: MMC RTV SLO

Razstava s podnaslovom Mestni predel, arhitekturni objekti in njihova okolica v gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana in spremljajoči katalog predstavljata strokovno izbrano in arhivsko gradivo izbranega ljubljanskega predela; gre za Kongresni in Prešernov trg z okolico (objekte med Vegovo ulico, Rimsko in Slovensko cesto ter med Čopovo, Wolfovo ulico in Hribarjevim nabrežjem do Dvornega trga.

Kaj vse se je spremenilo?
Na ogled je ohranjeno arhivsko gradivo, kot so gradbeni načrti urbanistični in regulacijski načrti, stare fotografije, razglednice in drugo gradivo, ki prikazuje razvoj predstavljenega območja. Dodatek k razstavi pa predstavlja reportažno delo oziroma aktualne fotografije Kongresnega trga, ki jih je posnela Tina Arih. V štirih motivnih sklopih prikazuje arhitekturne detajle, kiparska dela, panoramo in posamezne objekte na ulicah in trgih. V konceptu razstave je ta del namenjen jasni predstavitvi sprememb in prikaza novejšega stanja stavbnega fonda tega območja.

Od zgodovine hiš do njihovih prebivalcev
Avtor razstave in kataloga, Jože Suhadolnik, nas seznani z zgodovino tega mestnega predela od najstarejših časov do druge svetovne vojne (natančneje od leta 1660 do leta 1940) in tudi po njej. Pri tem opozori na urbanistične in arhitekturne poudarke, ki so skozi čas dali pečat. Podrobno je tudi predstavljena zgodovina posameznih arhitekturnih objektov - profanih in cerkvenih. V katalogu pa je mogoče najti tudi seznam najstarejših ohranjenih vedut, kart in načrtov, razlago imen trgov, ulic in nabrežja ter popis hiš in njihovih častnikov.

Soavtorica kataloga Sonja Anžič pa je prispevala predstavitev problematike številčenja hiš, lokacijskih oznak in stanovalcev izbranih hiš v 19. stoletju (ko se je v tem delu recimo gibal tudi France Prešern).

L. Š.