Banksy je edini grafitar, ki se mu je uspelo prebiti med uveljavljene umetnike, ki jih želijo razstavljati galerije in katerih dela se prodajajo za več deset tisoč evrov. Foto: EPA
Banksy je edini grafitar, ki se mu je uspelo prebiti med uveljavljene umetnike, ki jih želijo razstavljati galerije in katerih dela se prodajajo za več deset tisoč evrov. Foto: EPA
Banksyjeva nepodpisana dela so predmet pravih študij. Tako je nastal tudi katalog del, ki naj bi 'zares' bila njegova. Ali je pri tej identifikaciji sodeloval tudi skrivnostni Banksy, se ne ve. Foto: EPA

Na spornost avtorstva je organizacija Pest Control, ki je edina pooblaščena za potrjevanje avtentičnosti Banksyjevih del, opozorila že pred dražbo, vendar avkcionarji opozorila niso upoštevali. Prepričal jih ni niti podatek, da se je kar 89 uličnih slik in 137 sitotiskov, ki so bili pripisani Banksyju, izkazalo za ponaredke. Kleč težav tiči v tem, da Banksy svojih del ne podpisuje, njegov prepoznavni slog pa so po njegovem uspehu začeli posnemati številni drugi britanski grafitarji. In glede na to, da se nekatera njemu pripisana dela prodajo za več deset tisoč evrov, lahko dražbena hiša, ki kot Banksyjeva prodaja dela neznanih avtorjev, svojim kupcem povzroči veliko finančno škodo.

Kdo bo plačal rušenje zidu?
Dražba se je kljub temu zgodila, vendar pa, kot poroča spletni časopis Art Observed, dražba ni dosegla pričakovanj in ni postregla z rekordnimi cenami, česar smo bili v zadnjem času vajeni od dražb sodobne umetnosti. Zadržanost kupcev - nekaterih del sploh niso prodali - bi v resnici lahko bila posledica predhodnih opozoril o nejasnem avtorstvu ponujenih del. Z avtoriziranjem svojih del Banksy menda ne želi imeti opravka. Sam menda še vedno vztraja pri tem, da svoja dela najraje vidi in situ.

Nekateri pa si Banksyja vendar želijo imeti doma, kajti je že tako, da sta cestna moda in alternativa danes 'in'. Tako smo bili priča tudi že tako nenavadnim situacijam, kot je plačevanje odstranitve in ponovne gradnje javnega zidu, ko si je ljubitelj nekega določenega Banksyjevega grafita tega želel imeti na domačem vrtu, zidu pa seveda ni mogel preprosto odnesti. Moral ga je nadomestiti. Neka taka stenska umetnina je tako nekoč na spletni dražbi že dosegla ceno več kot 260.000 evrov; cena podiranja in postavljanja novega zidu pa v to vsoto ni bila vključena.

Ponaredki so bolj kakovostni
Banksy opozarja še na nekaj. Po njegovi sodbi so njegova dela pogosto slabše kakovosti od ponaredkov, ki sicer verno posnemajo njegov slog. Poleg tega nikakor ne namerava spremeniti trenutne prakse zavračanja identificiranja svojih uličnih del. To bi namreč lahko povzročilo pravi kaos, kajti 'pogoltneži' ne bi kaj dosti pomišljali, ko bi bilo treba za 'osvoboditev' katere izmed Banksyjevih slik ukrasti vrata ali porušiti del ograje.