Pilot in fotograf Matevž Lenarčič je na Jakopičevem sprehajališču razstavil fotografije Alp, kot jih vidijo ptice. Gre za fotografije tega gorovja, ki ji je Lenarčič posnel iz zraka. Razstavljene fotografije pa so le del celovite podobe Alp, ki jih je avtor zbral v istoimenski monografiji.

Gre za prvo publikacijo, ki predstavlja celotno območje tega osrednjega evropskega gorovja. Namen knjige, ki jo je ob Lenarčiču ustvarilo še 19 strokovnjakov, ki so prispevali besedila, je tudi opozoriti ljudi na pomembnost varovanja Alp.

Odprtja razstave so se udeležili tudi župan občine Ljubljana Zoran Janković, državni sekretar ministrstva za okolje Zoran Kus in predsednik Alpske konvencije, na čelo katere je za prihodnji dve leti stopila Slovenija.

Velika ovira, ki so jo premagali tudi sloni
Alpe se razprostirajo prek osem držav: od Francije in Monaka na zahodu, prek Nemčije, Liechtensteina, Švice, Italije in Avstrije do Slovenije na vzhodu. So edinstven ekosistem - drugi največji v Evropi - in strateška zakladnica pitne vode v Evropi, ki pa je zaradi vremenskih sprememb, precejšnjega prometa, turizma ter še mnogih drugih dejavnikov zelo ogrožena.

Že od nekdaj to gorovje predstavlja prometno oviro, ki pa je bila že od prazgodovine dalje znova in znova prečkana (med najbolj znanimi ljudmi, ki sta prečkala Alpe sta Hanibal s sloni in Napoleon s topovi ter konji). Danes pa svetovno gospodarstvo vpliva na vedno večji tovorni promet na tem območju, med najbolj obremenjenimi gorskimi prelazi pa je Brenner.

Pljuča in 'jezero' Evrope
Alpe so v primerjavi z drugimi deli Evrope zelo gozdnata pokrajina, imenovana tudi pljuča Evrope, ki pa so vedno bolj ogrožena zaradi nekontrolirane in negospodarske sečnje, novih cest in spreminjanja reliefa zaradi smučišč.

Poleg gozdov pa Alpe hranijo tudi ogromne količine vode, a se zakladnica vedno bolj prazni, pitne vode je vse manj. Alpske vode bi nekateri najraje spremenili v tržno blago, na vsak deviški slap pa nataknili cevi in vodo, ki je last vseh, ali pa bi reke pregradili z jezovi in tako popolnoma spremenili naravno delovanje. Zaradi sušnih območij je vse manj podtalnice v ravninskih delih Evrope, prizadeta območja pa oskrbujejo s cisternami ali plastenkami pitne vode. Kam bomo šli po vodo, če in ko je tudi v Alpah ne bo več?

Lejla Švabić