Nad mestom, slika iz leta 1917, prikazuje umetnika in ženo, ki ju je ljubezen dvignila nad njegov rodni Vitebsk. Foto:
Nad mestom, slika iz leta 1917, prikazuje umetnika in ženo, ki ju je ljubezen dvignila nad njegov rodni Vitebsk. Foto:
Marc Chagall: Jud v rdečem
V razstavo so vključili tudi nekaj najbolj znanih slikarjevih del iz časa, ko se je ponovno vrnil v Rusijo in se poročil z Bello Rosenfeld; med njimi je pisani portret Jud v rdečem (1915).

Do 1. julija bo v prostorih rimskega muzeja Complesso del Vittoriano na ogled okoli 180 del priznanega umetnika, ki so sicer del javnih in zasebnih mednarodnih zbirk. Razstavo Chagall delle meraviglie (Chagall čudes) sta pripravila Claudia Zevi in Chagallova vnukinja Meret Mayer, ki sta izmed številnih del ruskega umetnika izbrali tista, ki najbolje predstavljajo njegovo bogato in vsestransko ustvarjalno pot v prepletu z zasebnim življenjem.

Več kot le avantgardna muha
Namen razstave je, iz Chagallove navidezno lahkotne poetike razkriti njegove ruske korenine in močno povezanost z judovsko tradicijo. "Njegova umetnost je večna pravljica," je na nedavni novinarski konferenci povedal Claudio Strinati iz Vittoriana, ki vabi obiskovalce, naj pogledajo preko umetnikovih emblematičnih del, ki jih cenijo tako ljubitelji umetnosti kot laiki. "Avantgarde 20. stoletja so imele bistveno vlogo pri spreminjanju umetnostne zgodovine, a so sčasoma zbledele. Chagall pa nas še vedno nagovarja," je dejala Zevijeva in nadaljevala s citatom umetniškega kritika Lionella Venturija: "Temelj Chagallovega vizionarskega ustvarjanja, prepredenega s simboli in vračanjem, je hrepenenje po svobodi izraza".

Kmečka idiličnost in velemestni utrip
Chagall, tako pravi Zevijeva, je bil mislec, "intelektualec z neukrotljivo potrebo po slikanju". Bil je tudi Rus (njegov rodni Vitebsk je danes del Belorusije) in prav tradicija rodne države ga je navdahnila, da je svoje sanjave figure upodabljal v značilno močnih barvah; kubistične motivike polomljenih letal in geometričnih likov se je nalezel po letu 1910, ko se je preselil v Pariz. Preplet obojega je viden na nekaterih pomembnejših slikah, ki so na ogled tudi v Rimu (kot Avtoportret s konjem, 1911-12).