V začetku leta bodo proslavili stoletnico rojstva slikarja Zorana Mušiča, ki je bil v svojem zgodnjem obdobju vitalno povezan z Narodno galerijo. V čast stoletnici, ki jo bomo praznovali 12. februarja, bodo na ogled postavili nekaj del iz njegovega zgodnjega obdobja.

Potem ko so septembra lani na pripravljen podstavek v novem delu galerije končno postavili Robbov vodnjak, bodo letos delo baročnega kiparja in eno osrednjih arhitekturno-kiparskih stvaritev prestolnice predstavili na obsežni interdisciplinarni razstavi.

Umetnost iz Varšave in Firenc
Obiskovalci galerije bodo lahko spoznavali tudi nekatera dela, ki jih sicer hranijo v tujih muzejih. Aprila bo prišla na vrsto zbirka Narodnega muzeja iz Varšave, ki bo posodila dela poljskih avtorjev iz časa okrog 1900. Oktobra pa se bodo po besedah direktorice galerije Barbare Jaki povezali z znamenito firenško galerijo Uffizi. Z razstavo umetniških avtoportretov s konca 18. in začetka 19. stoletja bodo namreč odpirali vprašanje dileme med razumom in čustvi.

Po domači dediščini
Ukvarjali se bodo tudi s prekmursko umetniško dediščino, in sicer z razstavo Umetnostni profil Prekmurja od romanike do modernizma. Posebna postavitev pa bo namenjena še raziskovanju risbe na Slovenskem od realizma do druge svetovne vojne.

Od leta se bodo poslovili v kiparskem razpoloženju. Ob 150-letnici rojstva kiparja Alojza Gangla, avtorja Vodnikovega in Valvasorjevega spomenika, bodo pripravili obsežno monografsko predstavitev.

Želja po podaljšanju impresionistov
V prostore Narodnega doma od konca aprila privablja četverica impresionistov in njihovih sodobnikov, ki si jih je doslej ogledalo skoraj 70.000 obiskovalcev. Glede na to, da obisk ne upada, Jakijeva predvideva, da si bo do zaprtja 8. februarja razstavo ogledalo vsaj še 20.000 obiskovalcev. Razmišljajo tudi o podaljšanju razstave, vendar pa vse ni odvisno le od galerije. Ker je precej razstavljenih del v zasebni lasti, je namreč treba pridobiti soglasja lastnikov, podaljšanje pa je povezano z obnovo zavarovalnih polic in še s čim, pojasnjuje Jakijeva.

Spodbujanje prepotrebne nacionalne samozavesti
Velik obisk razstave so zaradi splošne priljubljenosti impresionizma pravzaprav pričakovali. "Podatek, da druge razstave pri nas s podobno tematiko niso dosegle tako rekordnega obiska, pa kaže, da je bila naša odločitev, da slikarstvo impresionizma pokažemo v širšem umetnostnem, družbenem in zgodovinskem kontekstu, pravilna. Slovenski impresionizem je zares tisti segment naše umetnostne dediščine, s katerim se mi sami najbolje poistovetimo, je neločljivi del naše identitete, v njem najdemo največ odgovorov in spodbud. Tako živahen in plodovit čas nedvomno navdihuje in spodbuja prepotrebno nacionalno samozavest," je še povedala Barbara Jaki.

M. K.