V Maastrichtu so prvi sejem umetnosti organizirali leta 1975. Iz tedaj skromnega krajevnega dogodka se je v treh desetletjih razvil največji sejem umetnosti in starin na svetu. Foto: EPA
V Maastrichtu so prvi sejem umetnosti organizirali leta 1975. Iz tedaj skromnega krajevnega dogodka se je v treh desetletjih razvil največji sejem umetnosti in starin na svetu. Foto: EPA

Sejem, ki ga organizira Evropska fundacija lepih umetnosti (The European fine arts foundation), je letos menda še 'mogočnejši' kot sicer. Starine in umetnine, med katerimi so tudi dela renesančnih mojstrov in impresionistov, letos ponuja 239 trgovcev z umetninami in starinami oziroma več kot kadar koli do zdaj. Zgodovina maastrichtskega sejma sega v leto 1975, ko so priredili razmeroma skromen krajevni sejem, tedaj specializiran za dela starih mojstrov in srednjeveško kiparstvo. Glas o sejmu se je hitro razširil in dogodek je iz leta v leto postajal bolj znan in bolje obiskan, Prelomnica je nastopila z letom 1994, ko je sejem prvič obiskalo 60.000 ljudi, razlog za to pa je bilo gostovanje sanktpeterburškega Ermitaža, ki je na sejmu razstavil nekaj svojih draguljev.
Stari mojstri s postimpresionistom van Goghom na čelu
Organizatorji sejma so letos še posebej ponosni, da se je na sejmu znašlo platno Vincenta van Gogha z naslovom Park bolnišnice Saint-Paul. Gre za sliko, ki jo je van Gogh naslikal v zadnjem letu življenja in za katero bo moral kupec odšteti vsaj 25 milijonov evrov. Čeprav ocenjeno na 'skromnih' pet milijonov evrov, pa je prav tako izjemno delo nemškega renesančnega slikarja Lucasa Cranacha starejšega David in Batseba. Poznavalci Cranachovo delo cenijo kot edinstveno obravnavo zgodbe o Batsebi, ki je zapeljala kralja Davida. Med deli starih mojstrov pa izstopa tudi oltarna slika Maestra di Tobie Madona z otrokom med dvema angeloma, ki je umetniško izjemna, obenem pa je tudi izjemno dobro ohranjena.
Postelja radožive primabalerine
Na sejmu, ki bo odprt do 22. marca, se je mogoče 'oskrbeti' tudi z deli najvidnejših ustvarjalcev 20. stoletja, od Picassa prek Warhola do Damiena Hirtsa. Morda še bolj kot umetnine pa so zanimive starine, za katerimi se pogosto skrivajo izjemne in nenavadne zgodbe. Tako se je letos na sejmu znašla pozlačena postelja iz časa vladavine francoskega kralja Ludvika XVI. Pohištvo, ki naj bi ga načrtoval vizionarski klasicistični arhitekt Claude-Nicolas Ledoux, je menda pripadala Marie-Madeleine Guimard, primabalerini pariške opere, ki je slovela po svojih ljubezenskih aferah. Sejem vsako leto ponudi nekaj novosti in tako njegova letošnja izdaja prvič predstavlja tudi fotografijo in sodobni dizajn.
Polona Balantič